NOVICE  

Eksponentna rast človeških aktivnosti ustvarja izjemne pritiske na biofizikalne sisteme Zemlje, ki je omejen planet. Dosegli smo stopnjo rasti, ob kateri je smiselno določiti kritične meje, ki jih zaradi varnosti te in še zlasti prihodnjih generacij ni varno prestopiti. V okviru predavanja so pozornost namenili devetim pomembnim procesom ali sistemom, znotraj katerih bo treba upoštevati omejitve – od podnebnih sprememb, biotske raznoživosti do rabe tal in vode. Za večino njih so že določene kvantitativne vrednosti in tudi ocena za koliko presegamo nosilno spodobnost planeta. Pred človeštvom sta dva izziva: kaj se lahko družba glede rasti in razvoja nauči iz delovanja ekosistemov ter kako doseči, da v ekonomiji in politiki ne bo prevladovala doktrina nenehne gospodarske rasti? Najbrž je čas, da začno družbe nadzorovano zmanjševati porabo, reorganizirajo svoje gospodarske sisteme in se prilagodijo na življenje znotraj planetarnih omejitev. Če pa tega ne storimo sami, bodo naravne, energetske, finančne ali družbene krize to storile namesto nas – vendar na veliko bolj kaotičen in boleč način.

Kot zaslužna profesorica predava na Univerzi v Mariboru in sodeluje pri podiplomskem študiju na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob pedagoškem delu se posveča raziskavam s področja aplikativne meteorologije in s področja podnebnih sprememb. Delovala je kot članica IPCC (Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri OZN) v Ženevi, članica upravnega odbora GWP (Globalno partnerstvo za vodo) v Stockholmu in kot članica skupine za etiko in podnebne spremembe pri UNESCO. Med nagradami naj omenimo medaljo za znanstvene zasluge Univerze v Verakruzu, red za zasluge Republike Slovenije, častni doktorat Univerze na Primorskem in nagrado Ženske, ki navdihujejo Evropo. Leta 2007 prejelo Nobelovo nagrado za mir skupaj z Al Goreom za prizadevanja pri obvladovanju podnebnih sprememb.

Zapisal Miran Ritonja