Na sončno prvo soboto v maju, 3. maja 2025, so se v organizaciji Meddruštvenega odbora planinskih društev Zasavja srečali varuhi gorske narave, gorski stražarji in vsi, ki imajo radi Naravo, na pohodu z naravovarstveno vsebino iz Brega na Lovrenc in naprej na Veliko Kozje. Srečanja se je udeležilo 45 ljubiteljev narave iz kar 15 različnih slovenskih planinskih društev.
Pohod je bil v prvi vrsti namenjen druženju, spoznavanju in ozaveščanju varuhov gorske narave in gorskih stražarjev ter ljubiteljev Narave o trenutnih aktualnih okoljevarstvenih tematikah. Glavna tema letošnjega srečanja je bila namenjena ozaveščanju pomena gozda in gozdnogospodarskega načrtovanja v prostoru. Svoje neprecenljivo znanje in izkušnje s področja gozdarstva in ohranjanja gozdov je z nami delil strokovnjak ter poznavalec Jože Prah, predsednik MDO Zasavje. Ob poti iz Brega na Lovrenc smo tako posebno pozornost namenili gozdu ter se tako še bolj zavedali njegovega pomena in vseh danosti, ki nam jih gozd nesebično nudi. Na Lovrencu smo se seznanili z gozdnogospodarskim načrtom, pomenu in načinom kako se le-ta izvaja v slovenskih gozdovih.
Lovrenc z rastiščem Clusijevega svišča je od leta 1994 z občinskim odlokom razglašen za naravni botanični spomenik, za kar so zaslužni tudi člani PD Lisca Sevnica. Odločilen pomen pozitivnega sodelovanja lokalnih skupnosti, posameznih društev in aktivnih posameznikov za uspešno zavarovanje naravnih znamenitosti, je ravno v primeru zavarovanja Lovrenca izpostavil Jože Prah.
Srečanje varuhov gorske narave in gorskih stražarjev na Lovrencu (foto Simona Koritnik Pavlin)
Lovrenc in njegove botanične posebnosti nam je v drugem delu predstavil biolog in naravovarstvenik Dušan Klenovšek. Lovrenc ni le domovanje Clusijevega svišča. Je domovanje različnih rastlinskih in živalskih vrst med drugim tudi endemita opojna zlatica. V luči ohranjanja Clusijevega svišča in preprečevanja izkopavanja za sajenje v domače gredice, nam je Dušan predstavil Kochov svišč, ki v domačih gredicah in skalnjakih dejansko uspeva.
Pot z Lovrenca smo nadaljevali v smeri Velikega Kozja, po trasi Zasavske planinske poti - obhodnice, ki bo v naslednjem letu praznovala častitljivih 70 let. Pot poteka po grebenu v senci in objemu gozda, kjer smo se lahko sprostili ob pogledu na mlado zelenje tako v mogočnih krošnjah kot tudi v podrasti. Z razgledne točke, kjer je postavljena vpisna knjiga, se nam odpre razgled proti Savinjski dolini, zasavskim hribom s Kumom v ospredju in Julijskim Alpam Za sestop smo izbrali pot v smeri Železniške postaje Radeče. Tu nas ob poti pozdravlja travniško cvetje (kukavice, velika orlica, navadni pojalnik ...), razgledi na polja ob reki Savi so nam lajšali strmo asfaltirano pot proti našemu cilju.
Traso pohoda in srečanja smo zastavili tako, da smo lahko uporabili javni potniški promet in se s tem pridružili akciji Z JPP do dolin in peš do višin.
Srečanja se je udeležilo 45 ljubiteljev narave iz kar 15 različnih slovenskih planinskih društev. V prijetnem vzdušju so se stkala nova poznanstva, izmenjala različna mnenja, Jože in Dušan pa sta s svojim znanjem vsem udeležencem prikazala bogastvo, ki nam ga Narava nudi nesebično iz dneva v dan. Lahko trdim, da nas je Narava povezala in obogatila tako, kot zmore le mati Narava.
In kdo je varuh gorske narave PZS? Varuh gorske narave (pogovorno tudi varuh) PZS je uradni naziv strokovnega delavca PZS na področju varstva gorske narave v planinstva. Naziv varuha gorske narave pridobi kandidat (član planinskega društva ali drug obiskovalec gora), ko uspešno opravi program usposabljanja, ki ga organizira in izvaja KVGN PZS, ter izdela strokovno nalogo s področja varstva gorske narave.
Naloga varuhov gorske narave je celovita skrb za varstvo gorske narave na osnovi naravovarstvenih načel, temeljnih dokumentov PZS in zakonodaje, tako v okviru delovanja in organiziranosti planinske organizacije kot zunaj nje.
Gorski stražar je član planinskega društva ali drug obiskovalec gora, ki je v programu usposabljanja in izobraževanja PZS poglobil znanje o naravi, predvsem gorski, in njenem varovanju ter tako pridobil naziv gorski stražar.
Naloga gorskih stražarjev je celovita skrb za varstvo gorske narave na osnovi naravovarstvenih načel, temeljnih dokumentov PZS in zakonodaje, tako v okviru delovanja in organiziranosti planinske organizacije kot zunaj nje.
Simona Koritnik Pavlin, varuhinja gorske narave pri MDO Zasavja
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih