Preživeli smo dvodnevni tabor v dolini Trente. Imeli smo odlične pogoje za plezanje, dobro vreme in visoko motivacijo. Tabor je zbral 11 plezalcev, ki se prej praviloma niso poznali. Sam vidim pomen takega tabora ravno v tem: v tvorjenju novih navez, prenašanju znanja in idej, odkrivanju območij, kamor se sicer morda ne bi podali. Odzivi udeležencev tabora to potrjujejo.
Akcija: Alpinistični tabor Trenta
Kraj in trajanje: Trenta, Zadnjica, 20.-22. junij 2025
Udeleženci: Gašper Pintar (vodja), David Debeljak (pomočnik vodje), Jakob Blatnik, Jacques Strnad, Klemen Kastelic, Alina Ledinek, Erik Pavusa, Jaka Pagon, Aljoša Škapin, Vesna Meden, Ana Baumgartner
Nekatere stene nad Trento in Zadnjico so precej zahtevne - nobena ni ravno za eno popoldne - dolg dostop, avanturistično plezanje, ne najboljša skala. Potreben je vztrajen, a preudaren pristop. Prvi dan so se naveze podale v severno steno Planje, v Vršac in v Rušico. Zvečer v kampu, ko smo počasi kapljali nazaj z bolj ali manj uspešnih vzponov, smo se spraševali, kako in kam se podati naslednji dan. Zjutraj pa smo brez problema spet zagrizli v dolge dostope. V takem kratkem taboru je v ospredju plezanje: druženja je bilo malo manj, saj preprosto ni bilo časa. Vseeno je bilo vzdušje super, s tako družbo bi ga z lahkoto ponovil. Glede na nivo motivacije pa bi lahko zastavili bolj ambiciozno.
Opravljeni vzponi:
Klemen Kastelic - Jaka Pagon: Vršac, razgledna: Ceklinova v Direktno smer
David Debeljak - Rok Hočevar (zunanji udeleženec): Rušica, Bratovska smer
Jacques Strnad - Jakob Blatnik: poskus v Desni smeri v Rušici
Ana Baumgartner - Jaka Pagon: severna stena Srebrnjaka, Vijuga
Vesna Meden - Alina Ledinek: NŠG, Elisa
Erik Pavusa - Aljoša Škapin: prvenstvena smer v SV steni Bavškega Grintovca
Gašper Pintar - Klemen Kastelic: poskus v smeri Johanca v severnozahodni steni Planje
Vtisi udeležencev:
Jacques Strnad: Zelo sem vesel, da sem se udeležil tabora, saj sem bil prvič v dolini Mlinarice, kjer sem splezal svojo do zdaj najbolj kompleksno smer, Mansardo v SZ steni Planje. Na taboru sem dobil odličnega soplezalca, s katerim bova še veliko skupaj splezala. Hvala za odlično družbo in organizacijo tabora.
Aljoša Škapin: Tabor mi bo ostal v lepem spominu, saj sem skupaj s soplezalcema Gašperjem in Erikom kljub po golih številkah krajših in lažjih smereh izkusil plezanje, ki ga najbolj cenim - naporno, zahtevno, resno, a hkrati zabavno, čisto in preprosto. Veseli me tudi, da se je v kampu spontano razvilo prijetno vzdušje s pogovori, usmerjenimi v ambiciozne cilje.
Alina Ledinek: Trenta, zakotna dolina na drugi strani Vršiča, ki ponuja stene, v katerih se še da izkusiti prvinski mir, saj so le te bolj po redko obiskane. Z Vesno sva se podali plezat v Vršac, ki v svojih 800 m ponuja izjemno plezarijo, sploh pa v njegovem vršnjem delu. Že Mihelič piše, da vršni zid Vršaca spominja na triglavsko Sfingo in res je tako. Najbolj markantna je streha, ki jo obvoziš po njeni levi strani. Plezati v Vršacu je silno doživetje. Kopanje v Krajcarci ob polnoči pa vse skupaj le še bolj popestri. Drug dan pa rest day aktivnosti na Vršiču. Lepo smo se imeli!