ponedeljek, 29. maj 2023
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

ponedeljek, 7. maj 2007, ob 0. uri, ogledov: 1059

Ob osemdeseti obletnici smrti Jakoba Aljaža

Ob 20. uri pa je bil Aljažev spominski večer katerega so omogočili PZS, PD Dovje-Mojstrana in Občina Kranjska Gora. V prepolni dvorani je z odličnim koncertom nastopil »Slovenski oktet« z izborom slovenskih narodnih pesmi, med katerimi je bila tudi pesnitev Jakoba Aljaža. Predstavljeni so bili utrinki iz življenja triglavskega župnika in častnega člana Slovenskega planinskega društva in Častnega člana Glasbene matice Ljubljana. V spominskem večernem nagovoru je predsednik PZS med ostalim orisal in obnovil del življenjskega mozaika Aljaževih del in ustvarjalnosti: »Da se spominjamo in praznujemo spomin na Aljaža, dokazujemo in potrjujemo, da smo Slovenci trdni, spoštljivi in tudi tako s takimi dejanji razpoznavi. V združeni Evropi, v popolni liberalizaciji še kako potrebujemo in bom še bolj potrebovali slovensko zavzetost in pripadnost slovenstvu, prav taki obliki, kot jo je gojil in izvajal Jakob Aljaž,v skrbi, da se ne bo slovenstvo utopilo in izgubilo v evropskih razsežnostih.« Jakob Aljaž je bil mož velikih vrlin, duha in srca, bil je vesten duhovnik, neutruden graditelj, glasbenik, politik, prosvetni delavec, publicist, izumitelj, bančnik, zdravilec, psiholog, večni načrtovalec.. še posebej pa navdušen planinec izjemnih večnih vrednot uresničenih za slovensko planinstvo. Skozi vse svoje življenje je deloval v stilu in razpoznavnosti »prvomajskega nageljna«: z vero, upanjem in pogumom se pride do cilja Jakob Aljaž nam lahko služi tudi, kot simbol gorskega planinskega reševanja, saj že v letu 1895 uspešno organiziral zahtevno reševanje smrtno ponesrečenega češkega planinca Alojzija Schmidt-a nad Zaspiško kočo. Jakob Aljaž je bil osebnost, ki je vedno pomagal človeku v stiski, nesreči, ga tolažil, pomagal in reševal. Bil je občudovanja vreden rodoljub. Njegova obeležja, ki so jih planinci in glasbeniki postavili, zgradili na Šmarni gori, Dovjem, Vratih, Kredarici.. so v večno zahvalo. Neizpolnjeni želji za časa življenje Jakoba Aljaža sta ostali le v Vratih neizgrajena kapela v obliki rimskega panteona in cesta v Vrata. Vse to so v nadaljnem razvoju izgradili mojstranški planinci. Aljaž je dobival planinski navdih pri sorodniku, pesniku Simonu Gregorčiču, ki je bil stalni obiskovalec Krvavca in tako je tudi Aljaž bil kar nekajkrat tam gori, kjer so nastajala hotenja v pesnitvah »Nazaj v planinski raj«. Veliko je prijateljeval z Orožmom, prvim predsednikom SPD, Frischafom, Kugyjem, Jugom, Tumo.. Slovensko planinstvo, alpinizem, usposabljanja se povzpela v sam svetovni vrh, ima mesto med najimenitnejšimi planinskimi velesilami in osebnostmi. Ostala pa nam je neuresničena obveza vsega slovenskega planinstva: prepotrebna izgradnja »Slovenskega planinskega muzeja«. Leto 2007 naj bi bilo tudi leto, ko se naj bi se pričel graditi. Aktivni mojstranški planinci in njihov predsednik Miro Eržen so skupaj z Občino Kranjska gora, TNP in PZS pridobili gradbeno dovoljenje in predlagali 25. avgust za uradno položitev in obeležitev temeljnega kamna »Slovenskega planinskega muzeja«. Vsi alpski narodi, države cenijo, spoštujejo in hranijo planinsko in alpinistično preteklost, pomembno za državo in narod. Tudi današnji večer potrjuje, da smo prijatelji in častilci Jakoba Aljaža, ki se njegovih dejanj in dela z vsem spoštovanjem spominjamo. Tudi prisotnost planincev to še kako potrjuje; prišli ste iz skoraj vseh področij Slovenije, iz Prekmurja, Štajerske, Koroške, kamniškega, Trente, Gorenjske,… Med njimi tudi najuglednejši vrhunski alpinisti (Grošelj, Ažman..), ki se vse bolj pridružujejo spominskim obujanjem slovenske planinske preteklosti. Taki spominski večeri so velike vrednote za ohranjanje in nadaljnje delo in napredek slovenskega planinstva. Predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar

Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2023
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih