četrtek, 21. november 2019
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

sreda, 16. junij 2004, ob 0. uri, ogledov: 945

OBVESTILO ZA LJUBITELJE, OBISKOVALCE IN PREBIVALCE GORSKEGA SVETA

Sedanje obdobje spremenljivih klimatskih razmer pa še toliko bolj opozarja na previdnost in upoštevanje preventivnih modrosti. Letošnja poletna sezona, ko je nad 1.800 m še veliko snega, koče v triglavskem pogorju pa se odpirajo, terja popolnega planinca z vso potrebno opremo. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti obutvi z neizrabljenim podplatom, kakor tudi izbiri časa gibanja v rizičnih področjih. Opoldanski čas med 12. in 15. uro, ko so temperature najvišje, se pojavljajo v skalovju največja raztezanja, kar posledično pomeni lom skalovja, plazenje, premike grušča – vse, kar je za planinca smrtno nevarno. »Zapadno kamenje«, kot največja in najbolj kruta nevernost v gorah, se v priročnikih pojavlja, kot najpomembnejše opozorilo v poglavjih o »nevarnostih v gorah«, kot nevarnost padajočega kamenja, ledu,…, vsega, kar je največkrat usodno za življenje. Prav iz tega razloga je gibanje v gorskem svetu varnejše v zgornjih jutranjih urah, ko temperatura zraka še ne otopli povsem gorskega sveta, vendar moramo biti tudi v tem primeru izjemno previdni. Gibanje je nevarno in potrebno je upoštevati vsa preventivna napotila, ki so sestavljena na osnovi izkušenosti, žal pa tudi posledic tistih, ki napotil niso upoštevali ali pa so precenjevali svoje sposobnosti. Skupina mora vedno hoditi v primerni razdalji, poskrbljeno mora biti za varovanje ter osebno zaščito (čelada, rokavice, pomožne vrvice, pas, vponke,…), kar pa podrobneje opisujejo priročniki za gibanje v gorah, ki jih lahko kupite v Planinski založbi ali pa naročite preko spletne strani PZS: www.pzs.si v rubriki [URL=http://www.pzs.si/zalozba/index.php]»Po nakupih« [/URL]. Vprašljiva je smiselnost prepovedi gibanja po različnih področjih gora. Nujno pa je opozorilo in znanje, kako se takšna gorska področja obvladujejo. Pred odločitvijo, da se podamo v nekoliko izpostavljeno področje gorskega sveta, se je nujno potrebno posvetovati z izkušenim gorskim reševalcem ali gorskim vodnikom. Dokler si ne pridobite potrebnih znanj in izkušenj, svetujemo vsem, da to storite v organizaciji planinskega društva ali s pomočjo vodnikov Planinske zveze Slovenije. Vabimo vas torej, da postanete naš član, kar lahko storite tudi preko naše spletne strani. Vsem družinam z otroki in mladim, brez lastnih prihodkov, nudimo pri vpisu in plačevanju članarine poseben popust! V svoje vrste vabimo tudi tiste, ki že hodijo v gore, pa niso naši člani. Kot član oziroma članica PZS boste upravičeni do posebnih ugodnosti in popustov: - pri nočitvah v planinskih kočah PZS, pa tudi v 1300 kočah in domovih šestih alpskih držav Evrope, - pri nakupu planinske in športne opreme, - pri sklepanju določenih zavarovanj pri zavarovalnici Tilia. K dejavnikom, ki povečujejo varnost obiskovalcev gora, sodijo tudi planinske koče, saj jim nudijo zavetje preko noči in v primeru slabega vremena, v vseh, ki so oskrbovane, pa vas bodo postregli s hrano in pijačo. Zlasti za večdnevne pohode in ture je nesmiselno vso hrano nositi s seboj, ker je prenaporno in nazadnje tudi dražje in manj zdravo, kot če si v koči privoščite topel obrok. Tudi letos je UO PZS sprejel sklep o najvišjih dopustnih cenah v planinskih kočah, ki lahko služijo planincem za vnaprejšnjo oceno stroškov. Letos se nadaljuje uspešno partnersko sodelovanje Olimpijskega komiteja Slovenije in Poslovnega sistema Helios iz Domžal. Rezultat večletnega sodelovanja so obnovljeni športni objekti po Slovenije in markacije na planinskih poteh. Planinska zveza Slovenije bo s pridobljenimi barvami prenovila [KOCA=88]Domžalski dom na Mali planini (1534m)[/KOCA]v Kamniško-Savinjskih Alpah in [KOCA=32]Dom Planika (2401m)[/KOCA] pod Triglavom, ki je ena najpomembnejših koč v triglavskem pogorju. V slovenskih gorah je 165 koč, mnoge od teh so potrebne ustrezne obnove in zaščite predvsem izpostavljenih lesenih delov. Želeli bi vas obvestiti, da je Dom na Komni prav zaradi prenove do nadaljnjega zaprt. V lanskem letu je Planinska zveza Slovenije, prav tako s Heliosovo pomočjo obnovila pet koč v slovenskem sredogorju. V letošnjem letu praznuje Poslovni sistem Helios 80-letnico uspešnega delovanja. Svojo družbeno odgovorno ravnanje bo v ta namen še dodatno okrepil, tudi z akcijami Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih vod. Tudi v naših gorah že več let poteka ekološka sanacija planinskih koč. Zmanjšujemo porabo dieselskih agregatov, zmanjšujemo porabo vode s pranjem posteljnine v dolini in gradimo suha stranišča. Odpadno vodo čistimo na vedno več kočah, smeti dosledno odvažamo v dolino, helikopterji, ki oskrbujejo koče, pa letijo po vnaprej določenih koridorjih. Še vedno ugotavljamo, da je stanje na tem področju precej kritično v Julijskih Alpah in na Veliki planini. Čeprav v EU precejšnja sredstva države namenjajo prav za sanacijo planinskih koč, smo pri nas še vedno v ozadju in s skromnimi sredstvi in delom prizadevnih planincev poizkušamo urejevati stanje na tem področju. K urejenemu obisku naših gora pomembno prispeva mreža planinskih poti, za katero, brez izjem, skrbe planinska društva in njihovi prizadevni markacisti. Trenutno je še precej snega, tako da lahko naletite na poteh tudi na probleme. Komisija za planinske poti UO PZS in Gorska reševalna služba Slovenije prosita vse planince, da o morebitnih poškodbah na planinskih poteh obvestijo Planinsko zvezo Slovenije (telefon: 01/43 45 690, 01/ 43 45 680, fax: 01/43 45 691) ali pisno na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (e-pošta: [EMAIL=info@pzs.si]info@pzs.si[/EMAIL]). Ob razvitju evropske – slovenske in planinske zastave na vrhu Triglava, 10.06.2004, kjer je Aljažev stolp prekrit s snežno odejo, ki so se ga udeležili predstavniki vodstva PZS, je bil prisoten tudi veleposlanik EU v Sloveniji g. Erwan Foučrč, velik ljubitelj gorske narave in še posebej slovenskih gora, ki je poudaril potrebo po zagotavljanju sredstev države tako za planinske koče, kot ekološko sanacijo, saj bomo s tem ohranili naš prečudoviti in ranljivi gorski svet. Ob tej priliki bi tudi vse obiskovalce gora želeli še enkrat opozoriti, da naj ne-le pazijo na lastno varnost, ampak naj se zavedajo, da bodo s skrbjo za čistočo prihranili marsikatero delovno uro neutrudnim amaterskim društvenim delavcem, ki po končani sezoni poskrbijo, da narava dobi nazaj svojo »naravno« podobo. mag. Franci EKAR, predsednik PZS

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih