NOVICE
torek, 20. maj 2008, ob 0. uri, ogledov: 1137 Nepal v Ljubljani | | | Predstavljeni slikarski cikel, podnaslovljen Impresije izpod Himalaje, je nastal izpod čopiča Braneta Jazbarja, ajdovskega slikarja, ki v zadnjem desetletju svoj prosti čas namenja tudi gorništu.
Na svečanem dogodku je Madan Kumar Bhattarai, veleposlanik Nepala, v svojem naslovitvenem govoru med drugim izrazil prepričanje, da bo v prihodnosti prijateljstvo med mlado in razvito državo Slovenijo ter njegovo domovino - tudi zaradi »gorate podobnosti« obeh - še bolj raslo. Obenem je navzoče povabil k obisku te eksotične dežele, ob zaključku pa na prošnjo direktorice muzeja Bojane Rogelj Škafar razstavo tudi slovesno odprl.
Spremljevalna razstava, ki je nastala na ponovno pobudo Aswina Shresthe, častnega konzula Konzulata Nepala v Sloveniji, je bila že tretja po vrsti, ki jo je gostila ta slovenska institucija. Leta 2005 se je kot plod prijateljstva med Slovenijo in Nepalom že odvila razstava Nepalci – gospodarji gora, ki ji je v naslednjem letu sledila še ena - Mejnik slovenskega alpinizma.
Razstavljalec Brane Jazbar (rojen leta 1947 v Malih Žabljah na Vipavskem) se je likovno prebujal in uril na ljubljanski Srednji šoli za oblikovanje, študij pa dokončal na Pedagoški akademiji v Mariboru. Dolga leta je z zavzeto predanostjo deloval kot likovni pedagog ter se ob delu posvečal slikarstvu, grafiki, oblikovanju, kaligrafiji ter fotografiji. Od svoje prve samostojne razstave leta 1985 na Dvorcu Zemono pri Ajdovščini je svoja dela predstavljal na več kot desetih razstavah v Sloveniji in Italiji, od leta 1970 pa sodeluje tudi na skupinskih razstavah ter na likovnih kolonijah. V letu 2007 se je tako predstavil na osebni razstavi v Pilonovi galeriji v Ajdovščini ter v Kosovelovem domu v Sežani. Vzporedno s svojim delom in ustvarjanjem se je ukvarjal tudi s športom – z rokometom (od 1980 do 1988 je bil trener slovenske mladinske rokometne reprezentance) in gorništvom. Leta 2003 je sledil Inkovskim potem in osvojil najvišji vrh Peruja – Huascaran (6748 metrov) ter v tamkajšnjem mestu Nazci poslikal steno kulturnega centra (Centro cultural Nazca Village).
Tokratna razstava je bila v lanskem novembru prvič na ogled v galeriji Doma krajanov v Vipavskem Križu, v vasici nedaleč od Ajdovščine, mesta, kjer Jazbar danes živi in ustvarja.
Slikarski cikel Impresije izpod Himalaje, ki je začel nastajati po avtorjevi vrnitvi iz Nepala leta 2004, nekako določa že njegov naslov. To so avtorsko preoblikovane zaznave, presnovljene skozi videno in doživeto, občuteno in slišano. Vizualna izpoved, zraščena iz osebnih pogledov, iz gledišč, ki jih zaznamuje subjektivnost, je podana na zgovoren in razumljiv način. Slikar je namreč z naslovi, ki upodobljene motive umeščajo v dejanska okolja, s simboli, z napisi ter s kaligrafsko potezo izpeljanimi znaki, pripoved dopolnil tako likovno kot vsebinsko.
Vendar se je kot izrazit individualist oddaljil in odmaknil od dežele ter vanjo vnesel in zapisal slog, potezo in črto svojega likovnega izražanja. Uporabljena barvna lestvica, abstrahirano dojeta podoba krajin in vedut ter impulzivna poteza, ostajajo namreč povsem njemu lastne.
Ob tem tudi slikarjeva izvirna tehnika - skozi proces nastajanja slike so pastozno nanešene barve spirane na papirju - omili stvarnost predmetnega sveta ter mu odvzema strogost in suhoparnost zarisovanja vernega.
Te nanizane vtise, zajete iz pokrajine in življenja ljudi v njej, je avtor z opisnim pristopanjem k podajanju vsebine postavil v neke vrste osebno predelani vodnik po eksotični deželi. Nje različnosti bivanja in svojost značaja, ki jo narekujejo naravne danosti ter družbene, zgodovinske in kulturne značilnosti, je pripustil komunikaciji z opazovalcem, hkrati pa že izrekel in opredelil zastavljeno in upodobljeno. Prizori, ki jih je rekonstruiral spomin ter pozneje barvno in oblikovno sugestivno zabeležila slikarjeva gesta, se tako združujejo v zapis in dokument doživetega. In tako se v ambientu, ki opisuje vsebinsko in pripoveduje vizualno, poraja nova dežela, ki gledalcu govori skozi razpoloženja in občutja …
Povabljeni gostje - med njimi so se ob predsedniku Planinske zveze Slovenije Francu Ekarju, kateremu je na sliki poklonil koledar za leto 2007 z njegovimi značilnimi himalajskimi akvareli; pri tem sta se tudi dotaknila vprašanja tudi o likovni prisotnosti v planinstvu v gorah, katera je bila že nekdaj, kot danes pomembno atraktivna.. Znašla tudi druga znana imena slovenskega alpinizma, Tone Škarja, Bojan Polak…. ki so že dosegala najvišje vrhove Himalaje - so v svečanem in hkrati prijetnem vzdušju, čeprav le »na kratko« pokukali v kulturo in življenje eksotične dežele in obudili spomine na himalajski gorski prostor. Med slikami, ki so popeljale po malce drugačnih poteh, pa so se obiskovalci Etnografskega muzeja lahko sprehajali do 18. maja.
Tanja Cigoj
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih