torek, 7. april 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

nedelja, 20. julij 2008, ob 0. uri, ogledov: 1652

OB 150. LETNICI ROJSTVA DR. JULIUSA KUGYJA

Planinska zveza Slovenije, planinska društva, planinci in ostali ljubitelji gora smo se prvič javno in slavnostno zahvalili dr. Juliusu Kugyju za dela, dejanja in planinsko zapuščino, ki jo je zapustil tako Slovencem, kot tudi bližnji in daljni kulturno planinsko gorski soseščini. Tisto kar je Julius Kugy pisal in zapisoval, govoril in sporočal o vrednotah gorskih danosti, kar je cenil in spoštoval.

V Trenti, 3. septembra 1953, ko so planinci PZS zgradili in odkrili veličasten spomenik planinsko zaslužnemu in spoštovanemu dr. Juliusu Kugyju so se zahvalili dr. Juliusu za vso tisto plemenitost, po kateri je bil prepoznan. Še posebej smo se zahavlili za ambasadorstvo slovenskih  Juliskih Alp, katere so v mednarodnih gorstvih in svetu postale prepoznavne in znane po  njegovi zaslugi. To simbolno  posvetno planinsko dejanje dokazuje in potrjuje Kugyjevo  nerazdružno povezanost gorsko pionirsko raziskovalnega  in življenjskega dela  v  našem planinsko gorskem svetu med skalnimi vertikalmi, grebeni in ostenji .  

Planinstvo se tudi v današnjem času vse bolj potrjuje v razpoznavnosti in dejanjih, v umetnosti, kulturi in morali... Človek , ki se je zapisal danostim in vrednotam gora, njihovemu spoštovanju in gorskemu partnerstvu, je človek, ki izraža trdnost, dokazuje zanesljivost in moč. In prav te vrednote so  razpoznavne za človeka planinca, alpinista, plezalca, hribovca. In tako popolna gorska osebnost, obdarovana s temi darovi gora  je sposobna obvladovanj kakršnih koli nevarnih in nepredvidenih situacij tako na gori, kot tudi uspešno in varno na ostalih področjih življenja in življenjskih poti. In s temi in takimi vrednotami  planinstva se je dr. Julius Kugy v vsej popolnost in predanosti zapisal goram, skupaj s poezijo, glasbo, humanostjo in z ljubeznijo, kjer je našel v vsej popolnosti  pot in cilje v gorski naravi.

Za Kugyja so zapisali, da je bil vedno pokončen mož, tudi v revščini, še posebej v zadnjih trenutkih življenja, da je bil posebnost običajnih »narav«, ki se lahko in hitro znajdejo v življenju, da je imel izjemno dovršen in urejen spomin, da je napisal ves svoj planinski sen v sedmih knjigah v šesdesetih letih. Vse to zmore lahko le tisti človek, ki je za svojo stvar žarel, garal, ne le živel. In  to je Kugy resnično bil. In moči za vse to je prejemal s pogledi na gore, vrhove, od koder so prišle  nove moči  in pomoči. In  tu se pojavi tudi  vrednotenje »idealizma«, s katerim je Kugy še kako živel, kakor pravi, da je človek le toliko vreden, kolikor je idealist. In znameniti planinski pisec Evgen Lovšin zapiše: »Čim več sem bral Kugyjeve spise, tem bolj sem spoznaval, da jih je po notranjosti pisal naš človek. Ljubezen do gora je sicer splošni človeški pojav, tako globoka ljubezen do Julijskih Alp pa je pristno domače občutje«. In odgovor od kje taka literarna pesniška nagnjenja, filozofija Kugyju, seveda najdemo, da je to »črpal« tudi od Goetheja, Heineja, Hesseja,...

Kugyjeva alpinistična dejavnost in aktivnost se je poleg izvajanj v Vzhodnih, Osrednjih in Zahodnih Julicih pa tudi Karavankah dogajala tudi z velikimi  planinsko alpinističnimi dosežki in podvigi v gorstvih in vzponih: Mont Blanc s preplezanjem Brenve, Matterhorn, Ortler, Castor .. . in  še posebej na področju Monte Rose, kjer je nastalo izjemno knjižno delo  »Božanski nasmeh Monte Rose. To je bil praktično njegov opus, poleg seveda njegovega prvenca »Iz življenja hribovca«; V knjigi »Delo, glasba gore«  je  upal in zaupal nekaj več povedati o sebi, o nagnjenju z najtesnejšim stikom z naravo in ob veliki navezanosti na glasbo. Prav pri teh izpovedih pa se v  vsej popolonosti začuti, da so mu te izpovedi narekovale gore. Z največjo popolnostjo pa je v njegovo življenje posegalo in vladovalo nad njim  Kraljestvo Triglava.  Z govorico »srca«  je prišel do svoje  ljubljene gore  in napisal veličastno knjižno stvaritev o Julijskih Alpah:»Pet stoletij Triglava«.

Kugy se je tako znašel med planinskimi velečinami slovenskegan planinstva, ki so opisovali  slovenske gore, slovenski planinski svet in še posebej tudi Trento z »okolišno«: Abram, Aljaž, Tuma, Mlakar, Tominšek..; Kugy se je še posbej opiral ,dopolnjeval in prijateljeval s sodrugom dr. Henrikom Tumo, ki sta si bila izjemno podobna v odnosu do gora iz z podobno enakimi cilji in hotenji. Oba sta tako Kugy , kot Tuma  spoštovala  in uporabljala »domača narodova izrazoslovja« in jih zapisovala v svojih knjižnih delih.In jih tako tudi ohranjala do današnjih dni.

Za Kugyja danes, ko smo sklenili praznovanja ob 150. letnici rojstva in se ob tem tudi vse skozi spominjali tudi Tume lahko povemo, da je bil Kugyjev odnos  v popolni iskrenosti in poštenju do ljudi in človeka pod goro; In popolnoma enako do prizadevanj, da bi bilo tudi sožitje treh narodov, Slovencev, Italijanov,Furlanov, Avstrijcev, ki jih vežejejo in povezujejo Julijske Alpe v kar naj popolnejši iskrenosti in spoštovanju. In gore tako z največjo čistočo in plemenitostjo utrjujejo in grade mostove sožitja narodov in različnosti. In enako  umirjajo strasti nekdanjih, kot sedanjih modernih nacionalizmov.

Povsem lahko bi zapisali in sporočili, da so gore namenjene človeku, da so last vseh , ki gore častijo in varujejo. Da v gorah veljajo le zakoni gore, katerih človek ne bo nikdar mogel  in smel sebi prikrojevati in spremenjati. To so zakoni narave od katerih je in mora biti človek v podrejenosti, upoštevanju in spoštovanju.In tudi tako je in mora tudi ostati, da in bo svet Julijcev resnično namenjen ljudem dobre in spoštljive volje do gora, za doživljanje in opazovanje gorske narave s čim manjšimi  zakonskimi vplivi in omejevanji človeka , ki želi priti do kar najpolnejšega sožitja z gorsko planinskem svetom.

Dr. Julyjus Kugy, ki je goram naklonil toliko spoštljivosti, pozornosti, radosti , čustev in plemenitosti; jih z največjo intimnostjo opisoval in zapisal za večno, bo med narodi in ljudmi Julijskih Alp živel in ostal za večno trden tako, kot mu je bil in je namenjen spomeni k v svečani in edinstveni Tenti.


                                                                                                                              mag. Franci Ekar
                                                                                                                              predsednik PZS
nova_slika_640

Ploščo v Trenti namenjenov spomin slavnim gorskim vodnikom Trentarjem je PZS povsem obnovila.

Končno povsem obnovljena plošča "znamenitim" trentarskim vodnikom, ki so vodili tudi Juliusa Kugyja in bili zaslužni za opravljene vzpone.

Delo je prostovoljno in brezplačno opravil Stanko Gašperič, podpredsednik PZS. Ob tej obnovi so se vse črke "pozlatile" in tudi rdeče, katerih je bilo približno ena četrtina.

Plošča je za današnji čas na nekoliko nevarnem cestne odseku in razmišljali smo, da bi jo za ogled prestavili na varnejšo lokacijo, pred vsem pa z namenom, da bi si jo lahko in varno ogledalo čim več obiskovalcev Trente.
____________________________________________________________________________________________________

 

Alpinist dr. JULIUS KUGY (1858 - 1944)


Na prvi pogled je dr. Julius Kugy hvaležna osebnost za obravnavo in še posebej za slavilne govore. Tržačan, oboževalec Julijskih Alp, Avstrijec v širšem smislu, ne strogo Nemec, je, če prej ne, letos spet postal »last« treh narodov. To je dobro za širjenje njegove slave, nekoliko krivično pa do njegove osebe, zanj kot človeka. Trst njegove mladosti je bil cvetoče glavno pristanišče Avstroogrske, Julijske Alpe so bile največja ljubezen njegovega življenja, za plezanje po njihovih stenah in na vrhove je najemal slovenske vodnike, obojim - Julijcem in vodnikom - pa je širil slavo s knjigami, ki jih je pisal v nemškem jeziku, izdajal pa še v mnogih drugih. Sočustvoval je s trpljenjem Slovencev med vojno. Če so se mu fašistični zločini zdeli po poreklu bolj naravni, jih Nemcem ni oprostil, saj so bili po njegovem mnenju zanje same ponižujoči. Bil je svetovljan, nadnacionalen, nagnjen pa k duhovnemu obzorju nemške kulture. Ob tem je genetika manj pomembna in vsako »lastninjenje« njegove osebe po nacionalnosti žaljivo za njegovo veličino in tudi osebno zavest; ni vredno njegovega spomina. Vsemu področju Julijcev je vtisnil svoj pečat, stičišče treh kultur ga je zaznamovalo po svoje. Dobra štiri desetletja se je predajal alpinizmu. S trinajstimi leti je bil prvič na Triglavu, potem pa je sistematično raziskoval Julijce in iskal še neodkrite, a vse težje pristope na vrhove, škrbine in grebene. Gibčni gorjani, njegovi vodniki, so ga imeli za nekoliko nerodnega in počasnega, a z njim so uresničevali njegove ideje in zamisli. Vsaj petdeset prvenstvenih smeri in prvih pristopov se je nabralo v teh štirih desetletjih. Severna stena Razorja, severovzhodna Škrlatice, Triglav z zahoda, Prisojnik in Kanin s severa, direktna smer na Poliški Špik, prvi vzpon na Mali Mangart, Kugyjeva polica pod glavo Triglava, Kotova špica, severna stena Viša in še mnoge druge ture ga izdajajo za sistematičnega klasičnega alpinista. Na takratnih dolgih pristopih - saj ni bilo ne cest ne dobrih prometnih sredstev - je moral velikokrat bivakirati. Res je imel vse možno udobje s seboj, a s tem so tudi njegovi vodniki in nosači kar dobro zaslužili. Prav oni so tudi glavni junaki njegovih knjig; nič ne povzdiguje sebe in odkrito govori o njihovi spretnosti, pogumu, požrtvovalnosti in razsodnosti. Postavil jim je trajen spomenik.

 Če že kar dobro poznamo njegove vzpone v Julijcih, tudi nekaj zimskih, pa smo manj pozorni nanj, ko zastavi korak proti zahodu, ven iz ožje zamejenosti. Tam ga je uročila Monte Rosa, njena silna vzhodna sten, najvišja v vseh Alpah. Spremljala ga je vseh dvajset alpskih let. Začel jih je z vzponom na Monte Rosin glavni vrh Dufour, končal z njenim najponosnejšim vrhom Nordendom, na oba po vzhodni steni, vmes pa ju je obiskal še z normalnejše, švicarske strani. Bera njegovih vzponov v Zahodnih Alpah, tudi prvenstvenih, je še po današnjih merilih izjemno velika, za tiste čase pa kaže, da Kugy sploh ni počel nič drugega, kot načrtoval in »izvajal« vzpone, vse to pa potrpežljivo, tudi previdno in odločno. Za obuditev njegovega opusa le nekaj najznačilnejših gora: Mont Blanc večkrat (tudi prečenje in čez Brenvo), Aig. du Midi, Mont Dolent, Triolet, Aig. Du Moine, Les Droites, Les Courtes, Aig. Noire de Peterey, vse v področju najvišje evropske gore. V Bernskih Alpah ga najdemo na Finsterarhornu, Jungfrauu, Schreckhornu, v Valiških Alpah poleg Monte Rose  na Lyskammu, Weisshornu, Dent Blanche in podobnih vrhovih, v Dauphineji na Pelvouxu, Barre des Ecrins, La Meije, Ailefroide,, Les Bans. To je le majhen izbor bolj znanih imen, celotno število je nekajkrat večje.

Kugyjevih sedem knjig je trajen spomenik njemu samemu, njegovim vodnikom, Julijcem in Alpam sploh, za nas pa veličastna vpetost našega sveta v širši svet in predstavitev naših gora v njem. Ob Kugyju se spomnimo Henrika Tume, neumornega raziskovalca Julijcev in plezalca tudi v športnem smislu, imenoslovca našega gorskega sveta. Delal je v bistveno težjih pogojih, brez bogatega zaledja. Še prej pa Valentina Staniča, prvega samostojnega alpinista Vzhodnih Alp. Zanimivo je primerjati te tri stebre naše alpinistične zgodovine med seboj, pa tudi naš odnos do njih. Raziskava v to smer bi dala tudi našo lastno podobo bolj na svetlo. Kakšne razlike in hkrati kakšna podobnost! Samo hvaležni smo jim lahko, da so bili in da nam še danes svetijo kot trije zanesljivi svetilniki.


Trenta 20. julija 2008                                                                Tone Škarja

_______________________________________________________________________________________________________

SVEČANOST OB 150 - LETNICI ROJSTVA
DR. JULIUSA KUGYA V TRENTI


Včeraj v nedeljo, 20. julija je potekala na Logu v Trenti osrednja svečanost v počastitev 150. obletnice rojstva Slovenca, Tržačana in velikana Julijskih Alp dr. Juliusa Kugya. Najprej so se predstavniki Planinske zveze Slovenije na čelu s predsednikom mag. Francijem Ekarjem, Triglavskega narodnega parka, Slovenskega planinskega društva iz Trsta in Gorice, CAI za Furlanijo Julijsko krajino iz sosednje Italije, OAV iz Avstrijske Koroške ter številni ljubitelji in častilci Juliusa Kugya zbrali pri njegovem spomeniku ob vršiški cesti v Trenti. V krajši svečanosti sta zbranim o življenju in delu Kugya spregovorila Tone Škarja iz PZS in Jože Mihelič iz TNP. Obiskovalce so pozdravljali posamezni sončni žarki, ki so občasno pregnali oblake in odprl se je pogled na Kugyu ljubljeno goro Jalovec.

Ob 18. uri je sledila v informacijskem središču Triglavskega narodnega parka na Logu v Trenti osrednja slovenska slovesnost ob 150. obletnici rojstva dr. Juliusa Kugya. Prireditev so pripravili domačini iz Trente ob pomoči in podpori MDO PD za Posočje, Občine Bovec, KS Trenta, TNP in PZS. Zbranim so spregovorili Danijel Krivec župan občine Bovec, predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar, predsednik OAV dr. Karel Palasmann, CaI Furlanija Lombardini ter predstavnica slovenske gimnazije iz Celovca. Govorniki so z različnih vidikov orisali življenje in delo dr. Juliusa Kugya ter poudarili njegovo veliko ljubezen do Trente in Julijskih Alp. Sam se je namreč pogosto identificiral kot prebivalca Trente in ni naključje, da mu je Planinska zveza Slovenije prav v njegovi ljubljeni dolini postavila tako mogočen bronast spomenik. Svečanost so s kulturnim programom obogatili člani pevskega zbora Triglav iz Trente ter recitatorji Kugyjevih del. Ob koncu prireditve so zbrane z nastopom presenetili še člani planinske skupine iz Turingije v Nemčiji od koder je izhajal Kugyjev sodobnik Rudolf Baumbach. Predsednik PZS pa je podelil priznanja zaslužnim za pripravo in izvedbo svečanosti. Udeleženci svečanosti smo se razšli ob kulinaričnih dobrotah Trente in besedah predsednika MDO PD za Posočje Gregorja Rupnika, naj nikoli ne pozabimo na delo in evropski duh dr. Juliusa Kugya.



                                                                                                                               mag. Uroš Vidovič
                                                                                                                               podpredsednik PZS


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih