četrtek, 20. februar 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

torek, 4. november 2008, ob 0. uri, ogledov: 1625

Franci Ekar odgovarja na zastavljena vprašanja

Spoštovani,

Pišem vam v povezavi z obvestilom, na katerega so nas opozorili bralci. Gre za prepoved uporabe besed »gornik« in »gorništvo« v literaturi znotraj Planinske zveze Slovenije z obrazložitvijo "Slovenski jezik je bogat s pojmi, ki označujejo obiskovalce gora (planinec, gornik, hribolazec, plezalec, alpinist ...), njih uporaba pa je odvisna od krajevnih značilnosti. V vsakdanjem jeziku je uveljavljena beseda planinski, ki opredeljuje naše početje v gorah z vsemi svojimi izvedenkami. Več kot stoletno izročilo in raba v besednih zvezah, kot npr. slovensko planinsko društvo in mnoga planinska društva ter Planinski vestnik, ki več kot sto let širijo planinstvo, nas zavezujejo, da ohranjamo planinstvo kot besedno rabo za naše početje. S tem se na najbolj izviren način držimo naših korenin in ohranjamo "slovensko lice slovenskim goram¹.
Pri tem pa ne nasprotujemo /PZS/ tistim planincem, ki svoja početja v gorah poskušajo imenovati drugače predvsem z namenom, da pokažejo, da je njihovo doživljanje gora pač način njihovega življenja. S tem največkrat želijo tudi izraziti razlike v zahtevnosti svojih ciljev od ciljev množic, ki običajno ostajajo na nižjih vrhovih in položnejših poteh (avant-turisti, alpinisti/šodrovci, planinci/gorniki). Taki pojavi v organizaciji pričajo, da je planinstvo ponovno pred kvalitetnim razvojnim skokom, ki ga mora organizacija tankočutno zasledovati" in podpirati(2).

V povezavi s tem vas prosim za odgovore na nekaj vprašanj:

Izraz planinec se nanaša na pojem iz slovarja slovenskega knjižnega jezika planína -  s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo, kar ne povzema celotnega pojmovanja planinstva oziroma gorništva (gôra - izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja).

Pred 116 leti se je izbralo ime »planinec« s strani takrat slovensko domoljubno naravnanih Slovencev, ki so ustanovili "Slovensko planinsko društvo" v funkciji združevanja planinskih podružnic in ga naslednje leto s tem imenom »Slovensko planinsko društvo« tudi uradno državno registrirali. Torej takrat so se velike osebnosti iz naše planinske zgodovine odločile za uporabo tega imena: planinstvo, planinec.. Tudi slovenski literati..:  Simon Gregorčič, Oton Zupančič, Fran Saleški Finžgar, Jakob Aljaž...so dosledno uporabljali izraz planinstvo. Morda je vprašanje zakaj Slovenci svojega planinskega društva takrat niso poimenovali "Alpsko društvo," tako, ko so to storili ostali narodi, ki žive ali se nahajajo v Alpah. Slovensko planinsko društvo je hotelo biti vse slovensko, na vseh področjih, kjer so bivali Slovenci: Primorska, Tržaška,  Dolenjska, Štajerska, Koroška, Gorenjska, Goriško. Torej ne samo na področju mogočnih Alp, ki se razprostirajo od Monaka do Dunaja, ampak tudi izven Alp...  Tako se je utrdil terminus planinstvo, kot stoletna vrednota, ki je še do danes statutarno in zakonsko zapisana v aktih PZS potrjenih s strani države (Statut PZS).

Ta sprememba je povzročila nemalo hude krvi med slovenskimi obiskovalci gora, strokovno javnostjo in tudi na spletnem forumu Planinske zveze Slovenije.

Na skupščini PZS pred dvema letoma so se vsi delegati PD odločili, da se v najvišji akt statut PZS zapiše tudi izrazoslovje uporaba imena planinstvo.

O nikakršni spremembi ne moremo govoriti, saj je raba imena"planinstvo" stoletna v planinstvu in se je njeno rabo v Statut PZS samo zapisalo, glede na izraženo voljo in z glasovanjem zastopnikov  planinskih društev, članov PZS na skupščini PZS v letu 2007. Torej kdor je bil vsaj malo navezan na organizacijo, kateri  pripada po svoji želji bi lahko tedaj izrazil svoje pomisleke. Takrat ni bilo nikakršnih pripomb s strani delegatov, ki so se s tem strinjali in podprli utrjevanje tradicionalnega slovenskega imena planinstvo. Samo za pozornost in utrditev imena se poskrbelo, da se ga ne bi še kdo polastil.

Na podlagi česa se je planinska zveza odločila za to prepoved, saj beseda gornik ni tujega izvora in je planinec pojem omejen na gorske pašnike-planine?

Vsak sklep, še posebej najvišjega organa PZS se mora uresničevati in tudi vsaj planinstvu pripadno članstvo spoštovati. To je osnovno pravno formalno določilo.

O "gornikih, gorništvu..." nimamo nobenega slabega menja, ga cenimo in spoštujemo; Za izraz in razpoznavnost tega imena so se odločili gorniški klubi združeni v zvezi gorniških klubov "Skale". Menim, da nimamo planinci pravice vsaj kodeksno posegati v drugo društvo ali uporabljati njihovo ime, čeprav združuje podobno misleče in gorsko naravnane ljudi.

Gre za upoštevanje imena v institucijah ali društvih katerih člani smo in moramo to ime vsekakor kodeksno upoštevati in spoštovati. Ne vem če ste se že soočili z primerom, da bi npr.: v taborniški organizaciji, društvu uporabljali ime "skavt" ali v skavtski ime tabornik, pa tudi o gozdovnikih ne smemo pozabiti, da so tudi organizira in bili dosledno svoji organizaciji pripadni..; Vsak član mora imeti toliko časti, pokončnosti, da spoštuje lastno društvo v katerega se je včlanil in sprejel določbe po katerih se mora ravnati. In enako je v športnih društvih, ko so člani razpoznavni po imenih in nazivih, ki se dosledno izvajajo.

Ali boste neupoštevanje navodil kaznovali in na kakšen način?

To ni kaznovanje, to je spoštovanje sklepov najvišjih organov PZ in izkazovanje pripadnosti planinskemu stanovstvu ne "kapric" vodstva PZ; zahteva pa je pri uporabi dogovorjenega izrazoslovja še posebej pri pripravi tekstov za programe planinskega usposabljanja,  uradnega komuniciranja, kot tudi pri pripravi dokumentacij za npr.: kandidiranja na razpisih, raznih projektih, pogodbah..; Enako je to in dolžnost zahteva pri pripravi "uradno planinskih" dokumentov, člankov v Obvestilih "uradnem listu PZS in enako tudi v Planinskem vestniku, kot ostalem promocijsko informativnem spisju in dokumentih. 

Do sedaj te prakse še ni bilo in to je kodeksna stvar, je stvar človeka in njegove pripadnosti matičnemu društvu in planinskemu domoljubju, da spoštuje, ceni upošteva vrednote mogočnega slovenskega planinstva. Seveda pa  PZS ne more uradno komunicirati z državo ali v drugih uradnih postopkih, relacijah..; Lahko le tako, kot smo registrirani in nič drugače s planinsko terminologijo. Spoštovanje društvenih pravil, statuta in društvenega zakona je tudi del in ogledalo pravne države. Tudi avtorskih pogodb in ostalih dokumentov ne moremo opremljati z drugimi, z uporabo drugih imen n.pr. ostalih združenj ali društev s področja planinstva.

Ali ste se o tej spremembi pogovarjali s slovenskimi planinskimi društvi?

Vsekakor, saj je bil sklep o tem sprejet ob sprejemu »Statuta PZS« na Skupščini leta 2007. Statut je bil pred tem v javni razpravi po vsej Sloveniji. Tedaj so ga  planinska društva soglasno sprejela. V  pripravah za skupščino so se vsa gradiva obravnavala, so bila dana v obravnavo vsemu članstvu PZS, tudi na meddruštvenih odborih planinskih društev in so vsa gradiva dobila vsa PD in o tem aktivno razpravljali. Zatorej kakršen koli dvom o nekorektnosti predstavlja namerno zavajanje s strani morda tudi tistih, ki bi bili lahko tudi bolj aktivni kot planinski prostovoljci pa se žal ni so izkazali. 
In nenazadnje: tudi planinski muzej, ki je  v izgradnji si je nadel ime "Slovenski planinski muzej". In v novem tritisočletja se je tudi za planinski red nekoliko spremenilo, nastajajo novi predpisi, demokratičnost , kar pomeni kulturo in disciplino ne samovolje in tudi da se je uredila članska evidenca z imenom in priimkom, kot zavarovano polico; zatorej članstvo primerjati s preteklostjo je sila nerodno. Tudi članstvo PZS, ki zadajo kvaliteto pred kvantiteto je v nadpovprečni pozitivni primerljivosti z planinskimi organizaciji v Alpah in ostalem svetu. Po številu še naprej ohranjamo krepko 6. mesto in po številu prebivalstva smo močno na prvem mestu. Seveda pa trendi, sodobni novi svet ki mora temeljiti na vrednotah preteklosti nekaterim še ni razumljiv in so še vedno nagnjeni s konfliktnim situacijami preteklosti so v planinstvu in športu bile vedno prisotne.

Ob teh t.i. nam tujih kritikah, še posebej anonimnih dopisnikov, "skrivačev" o  planinskih tematikah pa moramo ob letošnjih jubilejih 150 letnici rojstva dr. Henrika Tume in dr. Juliusa Kugyja še posebej poudariti, da so bile največje njune vrednote in zasluge, ob njunih raziskovanjih gorstev, Alp.. Spoštovala in upoštevala sta originalna etnografska izrazoslovja, imena gora, krajev, dotičnih predelov in planinstva. Saj je bil še posebej Tuma, kot član Slovenskega planinskega društva, izjemno aktiven pisec v glasilu Slovenskega planinskega društva: Planinskem vestniku.

In tudi primer Johannesa Frischaufa, raziskovalca Savinjskih Alp, ki je prav tako spoštoval  in upošteval slovensko planinsko in planinsko gorsko geografsko izrazoslovje.


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih