NOVICE  

Slab teden dni nazaj, ko smo po sončnih ulicah Torella snemali kadre za dokumentarni film o nastajanju Sfinge, si še nekako nismo predstavljali, da bomo na zaključku gorskega festivala v tem prijetnem katalonskem mestu priča prav največjemu uspehu našega filma do sedaj. Morda je zdaj pravi čas, da potegnemo kakšno črto in si na kratko osvežimo spomin na pestro dogajanje, ki je Sfingi na njeni poti sledilo v mesecih od premierne projekcije dalje.

S filmom smo obiskali 60 različnih krajev po vsej Sloveniji in v lokalnih kino dvoranah pripravili skupno 90 projekcij. V Koloseju, kjer smo za prikaz na največjem platnu, kot prvi v Sloveniji pripravili DCP format slike, ki zagotavlja najvišji standard slike v digitalni tehniki, pa smo imeli še 36 projekcij. Ker za distribucijo filma skrbimo kar člani ekipe sami, je bilo prostega časa v zadnjih mesecih le za vzorec.

TUJI FESTIVALI IN NAGRADE
Film smo prijavili na kakšen ducat festivalov po svetu, kar nekaj jih sicer pride na vrsto še v naslednjem letu, a dosedanji izkupiček je naslednji. Začelo se je s sedmo izvedbo perujskega Inkafest-a v avgustu, kjer smo prejeli nagrado za najboljši alpinistični film. Kmalu nato smo bili izbrani v tekmovalni program 7. festivala v Zakopanih. Film sedaj že dva meseca kroži po Poljski, ker ga želijo videti na vseh prireditvah povezanih z gorami. Sredi oktobra smo na 19. Gorskem festivalu na Slovaškem, v Popradu pod Visokimi Tatrami prejeli našo prvo veliko nagrado in sicer za najboljši dokumentarni film. V tekmovalnem delu je bilo 38 filmov iz 16 držav. Tudi tukaj smo bili uvrščeni na turnejo po različnih krajih Slovaške. Kmalu nato nas je dodobra presenetilo dejstvo, da smo se uvrstili tudi v finalni izbor na 36. Gorskem festivalu v kanadskem Banffu in prejeli vabilo, naj pridemo tja tudi osebno predstavit naš film. 310 filmov iz 34 držav je bilo letos prijavljenih na ta mega festival, le 70 pa je bilo tudi izbranih, vendar niti ne vsi v tekmovalni del. Odziv publike in tudi vodstva festivala nad filmom je bil izreden. Kljub temu, da smo navezali dobre produkcijske odnose za prihodnje projekte in prejeli številna vabila za druge festivale, je vse skupaj malo »zameglilo« dejstvo, da je bilo več kot 90 odstotkov nagrajenih filmov bodisi iz Kanade ali ZDA. Za vsemi najpomembnejšimi nagradami pa je pri filmih sodeloval The North Face, ki je bil, naključno ali ne, skratka precej po ameriško, hkrati tudi največji sponzor festivala samega ... Med finaliste smo se v nadaljevanju uvrstili tudi na festivalu v angleškem Kendalu, ki velja za največji »outdoor« dogodek na Otoku. Popolno zmagoslavje pa je Sfinga doživela v španskem Torellu, ki ob Banffu in italijanskem Trentu, spada med največje tovrstne prireditve na svetu. Devet festivalskih dni, ogromno obiskovalcev in ponovno zelo veliko prijavljenih filmov. In le 30 finalistov. Ko so nas po prvi nagradi - za najboljši scenarij, na oder poklicali še drugič, tokrat za nagrado Gran Prix, kot najboljši film festivala, so se nam vse težave preteklih mesecev in let odkar smo začeli s projektom Sfinga, v trenutku zazdele povsem nepomembne. Film si je na šestih predstavah v treh dneh ogledalo preko 2000 ljudi, precej med njimi tudi po dvakrat.

Sfinga je bila posneta v HD tehniki, zato je bilo naše glavno vodilo, tudi čim več projekcij pripraviti v visoki ločljivosti. V ta namen smo si zagotovili lasten projektor in sami izdelali dvoje platen, eno za zunanje projekcije ter eno za dvorane. Začetno razočaranje, ko so nas v Cankarjevem domu premierno predvajali s tako obupno sliko in s povsem razglašenim tonom, da je naš direktor fotografije užaljeno kar pobegnil iz dvorane, je k sreči hitro minilo. Piko na 'i' k našemu razumevanju dobre predstave smo, vsaj kar se zunanjih projekcij tiče, v težkih razmerah nato postavili na Kredarici, v Vratih in Kobaridu. V zadnjem času smo v sodelovanju z lokalnimi dvoranami pripravili tudi poseben program ogledov za osnovne in srednje šole. Odziv šolarjev je presegel vsa naša pričakovanja, tako da je naš urnik do konca leta povsem zaseden.