NOVICE  

Po zadnji skupščini ste izjavili, da je statut le formalni okvir za delo in če ste se bili sposobni dogovoriti o vsebini, ni razumnega razloga, da se ne bi mogli tudi o obliki. Torej ste optimist, da se bodo zapleti z zadnje skupščine ustrezno rešili?
Po naravi sem res optimist. Tudi predlog statuta je pripravljen tako, da glede najbolj spornega vprašanja, to je sestave UO vsebuje kompromis, ki bi moral biti sprejemljiv za vse. Blokada z majske skupščine se ne bi smela ponoviti, zato je prav, da smo si tokrat vzeli resnično veliko časa za razpravo in razčiščevanje dilem. Menim, da bi na skupščino v aprilu smeli poslati le tak predlog statuta, ki bo na UO PZS dobil polno podporo. Ne smemo ponoviti napake, da bi na skupščini obravnavali predlog, glede katerega predhodno ne bi bilo doseženo poenotenje.

V kakšni fazi je danes stanje novega statuta?
Na današnji seji (pogovor je bil opravljen 27. 10.) smo obravnavali predlog prenovljenega statuta. Mi štejemo, da delo, ki je bilo opravljeno pred skupščino v Kočevju, ni bilo vrženo stran in nadaljujemo tam, kjer smo takrat nehali. Delovna skupina je dobila nalogo, da pripravi nov predlog ob upoštevanju že opravljenega dela in pri tem posebno pozornost nameni tistim določbam, na katere so bila vložena dopolnila. Pripravili smo predlog, pri katerem smo podrobno razložili, katera dopolnila smo lahko upoštevali in katera ne. Dopolnila so različne teže. Najusodnejše je gotovo dopolnilo, ki ureja sestavo UO. Ta se namreč spreminja. Predsedniki oz. načelniki komisij niso več člani. V predlogu, ki je bil pripravljen za Kočevje, je bilo določeno, da sestavljajo UO predsedniki meddruštvenih odborov planinskih društev (MDO PD), predsednik in podpredsedniki PZS ter 12 na skupščini voljenih članov. Vloženo je bilo dopolnilo, da bi bili voljeni samo štirje člani. Ocenili smo, da je to premalo in ne bi moglo dovolj odražati povezave med skupščino in UO. Kompromisna rešitev v predlogu je zdaj 7. To je aritmetična sredina med obema predlogoma in menimo, da je to predlog, ki je dovolj dober in ustreže tem, ki opozarjajo, da ni dobro, če bi bil UO preštevilčen, po drugi strani pa še vedno zagotavlja dovolj veliko reprezentativnost UO. Predlog bomo dokončno sprejeli na naslednje seji UO PZS v decembru, kar pomeni, da imamo sedaj še mesec dni časa, da na podlagi pripomb predlog še dodelamo.

Ali računate, da bo nov predlog statuta prišel na aprilsko skupščino?
Več aktivnosti delovne skupine je tempirane tako, da bi se to moralo zgoditi. Seveda pa je vse odvisno od tega ali bo tudi ob koncu postopka v UO PZS politična volja, da se uveljavijo spremembe.

Ali lahko povzamete bistvene prednosti novega statuta v primerjavi z obstoječim?
Novosti je kar precej. Morda je najpomembnejša, da tokrat v statutu prvič zelo sistematično opredeljujemo cilje in definiramo naloge, ki jih izvajajo organi PZS za uresničevanje teh ciljev. Ena od teh nalog, ki bo pomembna novost v našem delu je tudi vzpostavitev centralnega registra posameznih članov planinskih društev. Po uveljavitvi sprememb bodo nova društva dve leti po včlanitvi delovala ob pomoči mentorskega društva iz istega MDO PD. Prvič so v statutu jasno opredeljene naloge in pristojnosti predsedstva PZS. V bodoče bo UO PZS sprejemal načrt upravljanja s premoženjem zveze, kar pomeni povsem drug koncept gospodarjenja. V statutu bo poslej poseben pomen dan neopredmetenemu premoženju, ki zajema blagovne znamke, materialne in moralne avtorske pravice, kakor tudi znanje iz dejavnosti PZS. Dosledno je speljana ločitev strokovnega in vodstvenega dela v komisijah. Obenem smo v statutu bolj natančno opredelili pristojnosti predsednika PZS. Ta je večino teh nalog že do sedaj izvajal kar neposredno na podlagi zakona. Povsem na novo pa je opredeljena njegova pristojnost, saj ob predhodnem soglasju UO PZS imenuje in razrešuje generalnega sekretarja PZS. Številne novosti bodo v praksi šele morale zaživeti, kar nekaj statutarnih novosti pa je takšnih, da so pri delu že bile prisotne, vendar pa doslej niso bile zapisane v statutu. Takšno je tudi področje delovanja meddruštvenih odborov planinskih društev, ki sicer imajo že dolgoletno tradicijo.

Ali so v predlogu statuta tudi spremembe v zvezi z MDO PD?
MDO PD so nekoliko bolj podobno urejeni, vendar je nekaj treba pustiti tudi samoregulaciji in pravilniku, ki ga bomo še sprejeli. Bistvena novost je, da bi se tudi volitve predsednikov MDO PD opravile istočasno kot volitve članov UO PZS. To je nujno, saj so predsedniki MDO PD po funkciji člani UO PZS. S tem bi dosegli, da bi bili mandati na vseh nivojih usklajeni. Torej, ko se voli nov UO, se volijo tudi predsedniki MDO PD. Še vedno pa bo tako, da člane UO volijo delegati na skupščini, predsednike MDO PD pa člani posameznega MDO PD na svoji seji.

V čem so pravzaprav prednosti delegatskega sistema planinske organizacije, ki ga predstavljajo MDO PD? Ali ne obstaja nevarnost, da je pretirana birokratiziranost organizaciji tudi breme, da je premalo vsebine, da se organizacija preveč ukvarja sama s sabo? Kakšne so slabosti sedanjega sistema MDO?
Gotovo je prepodrobno normiranje za tako organizacijo kot je PZS, ki temelji na prostovoljstvu, škodljivo. Tudi sam nisem pristaš, da bi se preveč ukvarjali sami s seboj, zato nisem zagovarjal stališča, da bi bilo vse podrobno predpisano, čeprav take želje obstajajo. MDO PD-ji so kot povezava med osrednjo organizacijo in društvi vsekakor potrebni - seveda, če bomo svojo funkcijo v celoti dobro odigrali in se ne bomo ukvarjali s formalnostmi, pač pa z vsebino dela. Za to si kaže prizadevati. Med načelnimi usmeritvami in prakso je namreč velik prepad.

Kaj menite o predlogu, da bi vodstvo PZS predstavljal UO na primer dvanajstih članov, ki bi bili visoko usposobljeni in motivirani? Podobno imajo urejene nekatere organizacije civilne sfere.
Dejansko je PZS kot velika ladja in se je ne da hitro obračati, pač pa postopno. MDO PD-ji so se prav gotovo izkazali kot pomemben vezni člen med PZS in društvi, zato tako velika sprememba ni realna. Doseči pa je treba bistveno spremembo dela UO, da bo vsak vendarle čutil tudi neko vsebinsko zadolžitev za svoje delo in temu primerno odgovornost. Problem MDO-jev je tudi v tem, da imajo resnično veliko moč, a majhno odgovornost za posledice svojih ravnanj.

V kolikšni meri so spremembe v PZS res potrebne? Kaj se da izvesti tudi brez statuta?
Večkrat sem že povedal, da slab statut ni ovira za dobro delo in obratno, dober statut ni garancija za dobro delo. Bistveno je, da pride do spremembe v načinu dela. Dobro delo je odvisno od številnih dejavnikov. Prizadevati si moramo predvsem za vsebinsko bogatitev svojega dela. Na UO bi bil zelo vesel, če bi spremenili svoj način dela vsaj v tej smeri, da bi bili nekoliko bolj osredotočeni na tisto, kar je predmet razprave. Moramo biti bolj poslovni.

V organih PZS sodelujete dolga leta. Se vam ne zdi, da lahko društveni delavec, ki se venomer seli s sestanka na sestanek, že malce izgubi stik z bazo ali celo z gorami, ki so osnova za delo v teh organih?
Sam sem delo v organih vedno razumel predvsem kot nekakšno obveznost, ki omogoča vse tisto, s čemer se v resnici najraje ukvarjam - to je z vodenjem izletov, skrbjo za naravo itd. Zavedam se, da je za to pač potrebno poskrbeti na nek organiziran način in to ravno skozi organe PZS. Vendar pa mislim, da bi se vsak, ki deluje v organih PZS, moral ukvarjati s planinsko dejavnostjo tudi na nek vsebinski način, npr. s hojo v hribe, z varstvom narave, publicistiko ..., po možnosti pa z vsem tem. Zato nisem pristaš funkcionarjev splošne prakse, če jim smem tako reči, ki bi se spoznali na vse in obenem ne imeli časa za osnovno dejavnost. Na vseh nivojih v PZS mora biti sistem selekcije kadrov takšen, da bo promoviral tiste, ki se najbolj dokazujejo z vsebinskim delom. Kljub vsemu pa naj povem, da mi je delo na nivoju MDO PD resnično v veliko veselje. Med nami vladajo pravi tovariški odnosi, gre tudi za relativno majhen MDO PD (13 društev), zato so o vsem lahko tudi dokaj hitro dogovorimo. Na drugih nivojih pa se mi pogosto zdi, da so blokade že kar vgrajene v sistem.

...

Vladimir Habjan

Celotni pogovor (tudi o planinski organizaciji, članarini ...) si preberite v novi številki Planinskega vestnika, december 2011