petek, 30. oktober 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

petek, 9. julij 2004, ob 0. uri, ogledov: 917

125-LETNI JUBILEJ AVSTRIJSKEGA ALPSKEGA KLUBA in 50-LETNICA AVSTRIJSKE HIMALAJSKE DRUŽBE

Srečanje mag. Francija Ekarja, predsednika Planinske zveze Slovenije s predsednikom avstrijskega alpinističnega kluba (Ősterreichischer Alpenklub - ŐAK) mag. Johhanesom Bauerjem in predsednikom avstrijske himalajske družbe (Ősterreichischer Himalaya-Gesellschaft - ŐHG) Petrom Sovo, je bilo prvo s strani PZS. Poleg prazničnih programskih točk, kjer je bila Slovenija omenjena kot alpinistično aktivna dežela, je bila osrednja točka referat (govor) univ.prof. dr. Hannesa Strohmeyerja, ki je predstavil sedanje in bodoče probleme planincev, alpinistov in ekshibicionistov v povezavi oz. v nasprotju s tradicijo in sedanjimi – novimi časi. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje mladih, njihova vključitev v aktivnosti gorskega sveta – vzeti gore, kot dom ob dejstvu, da bi v alpskih deželah, brez gora, bili brezdomci. Ko bo Planinska zveza Slovenije referat prejela , ga bo objavila v javnih glasilih. Avstrijski alpski klub s sedežem na Dunaju je naddruštveno združenje planincev, ki poudarjajo usmeritve v gorskem svetu. Pogoj za članstvo je doseganje težkih plezalnih smeri, kot prvi v navezi, odmevni dosežki na literarnem področju v povezavi s planinstvom, ipd.. Včlanjevanje je možno le na osnovi povabila. Klub je lastnik Adlersruhe - najvišjega planinskega zavetišča v Avstriji (3454 m). Avstrijska himalajska družba je nepolitična družba in je njena osnovna naloga pospeševanje planinstva in alpinizma ter zavzetost tudi za izvenevropska področja. Izdajajo tudi časopis (Ősterreichische Alpenzeitung), ki je ob jubileju predstavil bogato preteklost, saj so zgodovino izoblikovala imena, kot so Luis Trenker Herman Buhl, in drugi. Veliko pozornost posvečaju tudi nam dragemu dr. Juliusu Kugyju, katerega smatrajo za staroavstrijca, čeprav ga je leta 1914 sprejela Italija; tudi samemu Kugyju nova domovina ni mogla nadomestiti prvotne. Nemški jezik je cenil in ga ni nikoli zatajil. Pripadal je trem narodom, saj si je kot Avstrijec ustvaril dom v Italiji, je opeval tudi slovenske gore, saj je bil po materi slovenske krvi. Omenjenih jubilejev se je udeležilo preko 700 udeležencev na najvišjem nivoju. Zato je še toliko bolj pomembno, da se je Slovenija v neposrednih razgovorih predstavila kot planinska-alpska dežela, da je bila predstavljena njena odprtost, urejenost, pa tudi izražena želja po sodelovanju in dopolnjevanju s sosedi. Po poročilu mag. Francija Ekarja, predsednika PZS / INDOK PZS

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih