torek, 27. julij 2021
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

četrtek, 19. maj 2005, ob 0. uri, ogledov: 1526

RAZSTAVA - Klement Jug (1898-1924)

Klement Jug, alpinist in filozof, še dobrih osemdeset let po svoji smrti velja za eno osrednjih, če ne že kar legendarnih oseb v slovenski zavesti. Čeprav njegova filozofska dela niso bila številna in so ostala večinoma v konceptih in fragmentih, pa velja Jug za človeka, ki je filozofijo konkretno udejanjil v svojem lastnem življenju. Temeljna postulata Jugove filozofije, s katerima se je največ ukvarjal in se z njima loteval tudi svojih alpinističnih podvigov v gorah, sta bila prav gotovo volja in etika. Veljal je namreč za človeka, ki je z asketsko predanostjo sledil notranjemu klicu in čeprav se je z gorništvom ukvarjal le dobri dve leti, je v tem kratkem času v slovenskih stenah izvršil vzpone, ki so se zdeli do takrat skoraj nepredstavljivi. Raven slovenskega alpinizma je skušal spraviti ob bok dosežkom drugih evropskih alpskih narodov, saj se mu je zdelo, da so bili do tedaj Slovenci na tem področju tujci v lastnih gorah. Načrtno si je prizadeval opraviti čim večje število prvenstvenih domačih vzponov in z opisi svojih podvigov v Planinskem vestniku navdušiti mlade, da bi mu pri tem sledili. Vendar so njegovi neustavljivi gorniški strasti lahko takrat sledili le redki – večino vzponov je opravil kot samohodec. Na zadnjem od plezalnih poskusov ene od smeri v triglavski severni steni, ki zdaj nosi njegovo ime, so bile objektivne težave očitno večje od njegove silne volje ter plezalske spretnosti in znanja. Omahnil je v globino, a se je kljub mladosti trajno zapisal v zgodovino slovenskega alpinizma kot človek, ki je našel pot tudi tam, kjer so se morali drugi ustaviti. Kdo je bil torej Klement Jug – je bil ničejanski fanatik, ki je gnal svoje telo in psiho do skrajnih meja človeških zmogljivosti ali zgolj neizkušeni, naivni in idealistični mladenič, ki je padel v prezgodnjo smrt pod bremenom neizpolnjene ljubezni? Je v severni triglavski steni omahnil ponesreči ali se je celo zavestno pognal v globino? Dilem, povezanih z njegovim kratkim, a intenzivnim življenjem je toliko, da je njegovo življenje kmalu po smrti preraslo v mit – mit, ki še vedno traja in še danes spodbuja mlade plezalce, tako kot jih je v dvajsetih in tridesetih letih prejšega stoletja. Morda si bodo lahko obiskovalci na ta vprašanja vsaj delno odgovoril tudi ob ogledu razstave iz Jugove osebne zapuščine, ki so jo pred leti njegovi sorodniki (družina Pohar) prijazno darovali Rokopisni zbirki NUK. Rojen je bil v Solkanu leta 1898, kjer je opravil tudi del gimnazijskega študija. Prvo svetovno vojno je najprej doživljal kot begunec, saj je na Goriškem področju potekala fronta, nato pa v šoli za častnike v zaledju fronte na Tirolskem. Po končani gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na novoustanovljeno univerzo v Ljubljani in študiral filozofijo in naravoslovje. Njegov profesor in mentor je postal France Veber. Doktoriral je leta 1923 in začel delovati kot asistent Franceta Vebra na fakultetii. Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi v Padovi. V času študija je spoznal svojo izbranko, učiteljico Ljudmilo (Milko) Urbančič, s katero sta si v času slabih treh let izmenjala več kot 600 pisem in razglednic. Ta zveza se je začela ohlajati konec leta 1923, kljub temu pa sta si dopisovala še vse do Jugove smrti. V njuni korespondenci najdemo največ gradiva za Jugov duševni profil. Njegovo življenje je končal padec v Triglavski severni steni avgusta 1924, ko je skušal sam preplezati novo smer. Kratko, a intenzivno življenje Klementa Juga je bilo upodobljeno v celi vrsti biografskih zapisov, literarnih del (Bartol, Gradnik, Jančar…) in psiholoških študij. Na razstavi, ki jo je pripravil mag. Marijan Rupert iz Rokopisne zbirke NUK, oblikovali pa sta jo Darja Vuga in Alenka Pirman, bodo na ogled originalni Jugovi rokopisi filozofskih del, dnevnikov, njegova korespondenca, osebni dokumenti ter tudi oprema, ki jih je uporabljal na plezalnih turah (cepin, dereze, nahrbtnik itd.). Pri pripravi razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki hrani del rokopisnega gradiva, so priskočile na pomoč številne inštitucije, ki tudi skrbijo za predmete, rokopise in dokumente iz zapuščine Klementa Juga: Goriški muzej, Trentarski muzej, Triglavska muzejska zbirka, Tolminski muzej, Zgodovinski inštitut Milka Kosa v Novi Gorici, Planinska zveza Slovenije ter številni posamezniki, ki se jim za sodelovanje najlepše zahvaljujemo. Razstava bo na ogled do 18. junija, vsak dan od 9.00 do 18.00, ob sobotah pa od 9.00 do 13.00.

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2021
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih