FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Domen: sreda, 31. avgust 2005, ob 21.13 uri; ogledov: 0

Idejo za turo sem pobral pri M&M ( http://www2.arnes.si/~mcuder/tura/precenje_lope.html ). Njunemu zelo preglednemu opisu pravzaprav ni ničesar za dodati ali spremeniti. Tudi kar se tiče težavnosti. Meni osebno se je zdel še najtežji detalj pri sestopu s Hudega Vršiča v škrbino pod V. Èrnelsko špico, za katerega se strinjam, da dosega II+, vse ostalo je lažje (detalji do švoh II). Daleč najlepše pa zagotovo prečenje izredno zračnega, a tehnično ne preveč zahtevnega grebena od Vršiča do škrbine pod Lopo. Greben glede vremenskih neprilik niti ni tako problematičen (kot je dolg), saj imamo zasilne izhode malodane na vsaki škrbini. Me je pa na V. Èrnelski špici precej presenetilo, ko sem od zapisa M&M, julija 2002, pa do mojega obiska zasledil le še en zapis prehojenega grebena. Neverjetno, kako se pozna dejstvo, da ta greben očitno res ni opisan v nobenem vodniku, saj resnično ni pretežaven, o njegovi lepoti pa ne gre zgubljati besed. Kot je lep greben, pa je šodrovsko podrt sestop pod Špičko na italijansko stran. Probleme sem imel že z določitvijo mesta, kje moram zapustiti greben. Nato sem se popolnoma prepustil intuiciji, vstopil glede na opisa M&M in v vodniku Manj znane poti popolnoma prav (takoj, ko s trav pridemo na grušč), prečil do izrazite rame, se spustil po rami, skoraj do konca še prehodnega, prečil izpostavljeno grapo in se po zagruščenem pobočju začel spuščati proti zatrepu Možnice, dokler nisem naletel sicer na slabo, a izredno koristno prečno stečino proti sedlu (Speleološki bivak), po kateri sem brez težav prečil še vse preostale izpostavljene grape. Èe ne bi zadel te stečine, bi bilo prečenje sicer precej delikatno, saj je pobočje povsem zagruščeno, grape pa precej izpostavljene. Ko sem od zgoraj naletel na stečino, sem sicer dobil občutek, da sem bil do takrat previsoko, a morda sem le prehitro prečil s tiste izrazite rame, saj je nižje teren od zgoraj videti povsem neprehoden oz. noro izpostavljen. Kakorkoli že, ta prehod ima resnično vse značilnosti popolnega brezpotja, kjer smo kljub opisom v glavnem prepuščeni povsem lastni intuiciji. Èe falimo prebavljive prehode, pa se lahko zelo hitro znajdemo v precej težavnem in izpostavljenem svetu...

Domen: sreda, 31. avgust 2005, ob 21.13 uri

Idejo za turo sem pobral pri M&M ( http://www2.arnes.si/~mcuder/tura/precenje_lope.html ). Njunemu zelo preglednemu opisu pravzaprav ni ničesar za dodati ali spremeniti. Tudi kar se tiče težavnosti. Meni osebno se je zdel še najtežji detalj pri sestopu s Hudega Vršiča v škrbino pod V. Èrnelsko špico, za katerega se strinjam, da dosega II+, vse ostalo je lažje (detalji do švoh II). Daleč najlepše pa zagotovo prečenje izredno zračnega, a tehnično ne preveč zahtevnega grebena od Vršiča do škrbine pod Lopo. Greben glede vremenskih neprilik niti ni tako problematičen (kot je dolg), saj imamo zasilne izhode malodane na vsaki škrbini. Me je pa na V. Èrnelski špici precej presenetilo, ko sem od zapisa M&M, julija 2002, pa do mojega obiska zasledil le še en zapis prehojenega grebena. Neverjetno, kako se pozna dejstvo, da ta greben očitno res ni opisan v nobenem vodniku, saj resnično ni pretežaven, o njegovi lepoti pa ne gre zgubljati besed. Kot je lep greben, pa je šodrovsko podrt sestop pod Špičko na italijansko stran. Probleme sem imel že z določitvijo mesta, kje moram zapustiti greben. Nato sem se popolnoma prepustil intuiciji, vstopil glede na opisa M&M in v vodniku Manj znane poti popolnoma prav (takoj, ko s trav pridemo na grušč), prečil do izrazite rame, se spustil po rami, skoraj do konca še prehodnega, prečil izpostavljeno grapo in se po zagruščenem pobočju začel spuščati proti zatrepu Možnice, dokler nisem naletel sicer na slabo, a izredno koristno prečno stečino proti sedlu (Speleološki bivak), po kateri sem brez težav prečil še vse preostale izpostavljene grape. Èe ne bi zadel te stečine, bi bilo prečenje sicer precej delikatno, saj je pobočje povsem zagruščeno, grape pa precej izpostavljene. Ko sem od zgoraj naletel na stečino, sem sicer dobil občutek, da sem bil do takrat previsoko, a morda sem le prehitro prečil s tiste izrazite rame, saj je nižje teren od zgoraj videti povsem neprehoden oz. noro izpostavljen. Kakorkoli že, ta prehod ima resnično vse značilnosti popolnega brezpotja, kjer smo kljub opisom v glavnem prepuščeni povsem lastni intuiciji. Èe falimo prebavljive prehode, pa se lahko zelo hitro znajdemo v precej težavnem in izpostavljenem svetu...