FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mariborcan: četrtek, 1. september 2005, ob 22.15 uri; ogledov: 0

Vceraj sva bila na Oltarju. Vzpela sva se cez Brinje in po normalni smeri na vrh. Pot cez Brinje je do Brinove glave lepo sledljiva, naprej pa cez trave nekoliko slabse razvidna in shojena, vendar se ji da slediti in nisva imela orientacijskih tezav. Pot sama me ni posebno navdusila (do sedaj sem poznal le pot mimo Bivaka II), saj je predvsem v zacetku neprijetno strma, visje gori cez trave pa bolj slabo shojena in je bilo zjutraj v mokri travi kar drsece. Cez Grlo in naprej na vrh je pot oznacena z mnogimi mozici, ki sva jim bila tokrat zelo hvalezna, saj sva imela od vstopa v steno pod Grlom meglo (vremenarji so seveda napovedali, da bo v visokogorju jasno in v sredogorju oblacno, pa je bilo ravno obratno; razen, ce se za njih visokogorje zacne nad 3000m). Tezave na poti so zmerne, ocene v nekaterih vodnikih (Julijske alpe - Severni pristopi) so nekoliko pretirane; najvecje plezalske tezave verjetno predstavlja ozek grebencek pred vrhom. Se pa ob sestopu pobocje od Grla do vrsnega grebena, ki je v vzponu skoraj otrocje lahko spremeni v, po mojem mnenju, najtezji del ture, saj je pobocje strmo in izredno (!) krusljivo ter seveda povsod posuto z drobnimi kamencki, ki lahko hitro poskrbijo za kaksen zdrs. Morda tudi usoden, saj je pobocje razmeroma izpostavljeno (ce ga opazujemo od bivaka si kar tezko predstvaljamo, da tam cez res gre razmeroma enostavna "pot"). Na vrhu sva imela meglo, kar je zelo pokvarilo moj vtis o uspesnosti ture, saj sva med drugim tudi ravno zaradi razgleda (Oltar je v, za moj okus, najlepsem predelu nasih gora) izbrala to turo. Sestopila sva mimo bivaka in po "melisce ekspresu" - verjetno eden najhitrejsih sestopov v nasih gorah. No, seveda se je tudi med sestopom vreme se naprej delalo norca iz naju - na vrhu sva namrec skoraj 2 uri cakala in upala na razjasnitev, ki pa je ni bilo. Ko pa sva sestopila do Grla, pa se je nebo odprlo in, ko sva bila pod Grlom, je bilo ze skoraj cisto jasno. Tako se je zgodilo, da sva imela v tednu, ki sem se ga s planinskega stalisca se posebej veselil, saj je bilo napovedano jasno in toplo ter stabilno vreme, skorajda najslabse vremenske pogoje letos. Sicer sva zaradi razjasnitve imela vsaj nekaj razgleda, vendar pa so manjkali mnogi pomembni deli, ki se pac vidijo samo z vrha (Skrlatica, Velika Dnina, Martuljska Ponca). Kljub temu pa sem bil po eni strani prav jezen, da se je razjasnilo, saj sem imel ves cas v sebi ta obcutek "ce bi na vrhu pocakala se kaksne pol urce...". Sama tura me je zanimala se z enega stalisca - zelel sem namrec tudi nekoliko raziskovati in sicer me je (se posebej po tem, ko sem na summitpost zasledil, da bi naj bil samo prve stopnje) zanimal pristop iz Za Aka na Grlo. Ker pac nisem bil preprican o tezavah in smeri (orientacija) se mi je zdelo bolj smiselno, da grem na vrh iz Vrat in pogledam za prehodom kot pa da pridem iz Martuljka do stene in ugotovim, da ne morem gor. Zal moje pa raziskovanje ni bilo posebej uspesno. Ubogal sem Stanka Klinarja in prehoda seveda nisem iskal na najnizji tocki Grla (ceprav je bila tam kar obetavna grapica) temvec nekoliko visje na slemenu v smeri Oltarja. Tam sem zasledil le en obetavnejsi prehod, splezal nekoliko navzdol preko nekaksne mini skrbinice v nekaksno mini grapico, kjer sem zasledil tudi en klin. Nisem pa videl nobenih mozicev (baje naj bi bila smer dobro oznacena z mozici ?!) in zato nisem poskusal dalje ceprav bi, vsaj v zacetku, se nekako slo (podobno strmo, krusljivo in nalozeno pobocje kot pri sestopu z vrha Oltarja do Grla). Ko sem si prehod nato ogledal se s strani se mi je zdelo, da bi znal biti problematicen malo strmejsi del tik nad nekaksno ploscadjo sredi pobocja. Od te ploscadi navzdol pa se mi je zdelo, da bi tudi nekako slo. Bom za konec kratek (tako sem ze prevec dolgovezil) - ce ima kdo morda kaksne natancnejse informacije (smer in tezavnost) o tem (Za Ak -> Grlo) prehodu, se priporocam. Hvala. LP

mariborcan: četrtek, 1. september 2005, ob 22.15 uri

Vceraj sva bila na Oltarju. Vzpela sva se cez Brinje in po normalni smeri na vrh. Pot cez Brinje je do Brinove glave lepo sledljiva, naprej pa cez trave nekoliko slabse razvidna in shojena, vendar se ji da slediti in nisva imela orientacijskih tezav. Pot sama me ni posebno navdusila (do sedaj sem poznal le pot mimo Bivaka II), saj je predvsem v zacetku neprijetno strma, visje gori cez trave pa bolj slabo shojena in je bilo zjutraj v mokri travi kar drsece. Cez Grlo in naprej na vrh je pot oznacena z mnogimi mozici, ki sva jim bila tokrat zelo hvalezna, saj sva imela od vstopa v steno pod Grlom meglo (vremenarji so seveda napovedali, da bo v visokogorju jasno in v sredogorju oblacno, pa je bilo ravno obratno; razen, ce se za njih visokogorje zacne nad 3000m). Tezave na poti so zmerne, ocene v nekaterih vodnikih (Julijske alpe - Severni pristopi) so nekoliko pretirane; najvecje plezalske tezave verjetno predstavlja ozek grebencek pred vrhom. Se pa ob sestopu pobocje od Grla do vrsnega grebena, ki je v vzponu skoraj otrocje lahko spremeni v, po mojem mnenju, najtezji del ture, saj je pobocje strmo in izredno (!) krusljivo ter seveda povsod posuto z drobnimi kamencki, ki lahko hitro poskrbijo za kaksen zdrs. Morda tudi usoden, saj je pobocje razmeroma izpostavljeno (ce ga opazujemo od bivaka si kar tezko predstvaljamo, da tam cez res gre razmeroma enostavna "pot"). Na vrhu sva imela meglo, kar je zelo pokvarilo moj vtis o uspesnosti ture, saj sva med drugim tudi ravno zaradi razgleda (Oltar je v, za moj okus, najlepsem predelu nasih gora) izbrala to turo. Sestopila sva mimo bivaka in po "melisce ekspresu" - verjetno eden najhitrejsih sestopov v nasih gorah. No, seveda se je tudi med sestopom vreme se naprej delalo norca iz naju - na vrhu sva namrec skoraj 2 uri cakala in upala na razjasnitev, ki pa je ni bilo. Ko pa sva sestopila do Grla, pa se je nebo odprlo in, ko sva bila pod Grlom, je bilo ze skoraj cisto jasno. Tako se je zgodilo, da sva imela v tednu, ki sem se ga s planinskega stalisca se posebej veselil, saj je bilo napovedano jasno in toplo ter stabilno vreme, skorajda najslabse vremenske pogoje letos. Sicer sva zaradi razjasnitve imela vsaj nekaj razgleda, vendar pa so manjkali mnogi pomembni deli, ki se pac vidijo samo z vrha (Skrlatica, Velika Dnina, Martuljska Ponca). Kljub temu pa sem bil po eni strani prav jezen, da se je razjasnilo, saj sem imel ves cas v sebi ta obcutek "ce bi na vrhu pocakala se kaksne pol urce...". Sama tura me je zanimala se z enega stalisca - zelel sem namrec tudi nekoliko raziskovati in sicer me je (se posebej po tem, ko sem na summitpost zasledil, da bi naj bil samo prve stopnje) zanimal pristop iz Za Aka na Grlo. Ker pac nisem bil preprican o tezavah in smeri (orientacija) se mi je zdelo bolj smiselno, da grem na vrh iz Vrat in pogledam za prehodom kot pa da pridem iz Martuljka do stene in ugotovim, da ne morem gor. Zal moje pa raziskovanje ni bilo posebej uspesno. Ubogal sem Stanka Klinarja in prehoda seveda nisem iskal na najnizji tocki Grla (ceprav je bila tam kar obetavna grapica) temvec nekoliko visje na slemenu v smeri Oltarja. Tam sem zasledil le en obetavnejsi prehod, splezal nekoliko navzdol preko nekaksne mini skrbinice v nekaksno mini grapico, kjer sem zasledil tudi en klin. Nisem pa videl nobenih mozicev (baje naj bi bila smer dobro oznacena z mozici ?!) in zato nisem poskusal dalje ceprav bi, vsaj v zacetku, se nekako slo (podobno strmo, krusljivo in nalozeno pobocje kot pri sestopu z vrha Oltarja do Grla). Ko sem si prehod nato ogledal se s strani se mi je zdelo, da bi znal biti problematicen malo strmejsi del tik nad nekaksno ploscadjo sredi pobocja. Od te ploscadi navzdol pa se mi je zdelo, da bi tudi nekako slo. Bom za konec kratek (tako sem ze prevec dolgovezil) - ce ima kdo morda kaksne natancnejse informacije (smer in tezavnost) o tem (Za Ak -> Grlo) prehodu, se priporocam. Hvala. LP

iki: petek, 2. september 2005, ob 13.43 uri

Ne znam koliko æe vam ovo pomoæi, ali evo mog iskustva. Krajem 5 mjeseca ove godine planirale smo probati popeti se na Grlo iz Aka, slijedeæi uputstva iz Sidartinog vodnika. Do samog zatrepa doline nema nikakvih problema, a po snijegu je puno lakše nego po suhome. Snijeg nas je dignuo dosta visoko na samu stijenu, ali nikakvog možica (kao što piše u knjizi) nismo uspjele naæi. No put vodi dosta logično, po malom kaminu i onda skreæe ulijevo na jednu policu koja je bila djelomično pod snijegom, tako da smo bez osiguranja imali dosta problema. Dio police koji je bio suh bio je strm i pun "rolerja", a dio uz stijenu je bio djelomično u ledu. No sigurna sam da put vodi po toj polici. Polica izlazi u uski usjek (kamin) u kojem je bilo puno leda i uz dosta rizika smo se popele kroz njega. Našle smo se na potpuno zasnježenom platou i tu više nije bilo jasno kamo dalje, tako da smo se vratile. Nakon što sam u ljeto ove godine išla na Oltar iz Vrata, s Grla sam dobro promotrila izlaz i shvatila da smo prošli bar 2/3 puta. No ipak nisam mogla zaključiti gdje bi put nastavljao od mjesta od kuda smo se vratile. Na linku http://www.zinfo.hr/iki/JGP.htm imate detaljan opis izleta i sliku stijene na kojoj se dobro vidi zasnježena polica, kamin i snežišče iznad. Mislim da je uz adekvatno osiguranje, jednostavnije proæi kada ima snijega, osim možda samog izlaza na Grlo, gdje su nam rekli da zna biti snježnih streha. Mislim da je težina bliže II nego I. Uz to, vrlo neugodno krušljivo, slično kao i na vršnom dijelu iz Vrata na Oltar.

mariborcan: nedelja, 4. september 2005, ob 6.20 uri

Verjetno je plato, na katerega ste priplezali vi, ta, ki sem ga opazoval z Grla in za katerega sem sklepal, da se z njega da brez vecjih tezav priplezati na melisce pod steno. Vprasanje torej ostaja kako z Grla do tega platoja oziroma kako z njega na Grlo... ...slijedeæi uputstva iz Sidartinog vodnika.
Kateri vodnik (naslov) je to?

marfi: nedelja, 4. september 2005, ob 8.22 uri

Tine Mihelič, [i:7f9a87bfb8]Julijske Alpe - Severni pristopi[/i:7f9a87bfb8], Oltar.

mariborcan: nedelja, 4. september 2005, ob 8.31 uri

Tine Mihelič, [i:26117ac6f4]Julijske Alpe - Severni pristopi[/i:26117ac6f4], Oltar.
Hm, to pa ne bo drzalo. Imam ta vodnik namrec pred sabo (izdaja iz leta 1998), v njem pa je opisana pot na Grlo in dalje na Oltar z juzne strani, iz Vrat. To je normalni pristop, ki sem ga tudi sam uporabil. Zanima pa me pristop s severa iz Za Aka na Grlo (od tu dalje na vrh po normalni poti poznam).

marfi: nedelja, 4. september 2005, ob 9.30 uri

Ja imaš prav, sem zelo površno pogledal. :oops: Pravzaprav me knjiga neprestano zavaja s svojimi "Severnimi pristopi". Ko sem prebrskal knjigo in naletel na Grlo, nisem niti pomislil, da ni opisan severni pristop.

BOR_KUM: nedelja, 4. september 2005, ob 11.03 uri

Zdravo Mariborčan. Ne vem, če ti bo kaj pomagalo? Bom potegnil na hitro iz spomina! Mislim, upam, da boš kak namig morda dobil v Slovenskih stenah (T.Mihelič, R.Zaman). Poleg tega sta (če se prav spomnim) isti prehod iz Grla navzdol gledala Marjana&Marko (in v stavku ali dveh opisala) - glej njun arhiv (ne vem kje). Morda bi se obrnil direktno nanju. Lahko, da sta kasneje ta prehod uporabila. Enake želje (raziskovati) in namene (kot opisuješ ti) sva imela ob prvem obisku Oltarja z mojo drago. Rezultat je bil enak. Ja, spomnil si me na to zanimivo zadevo (V "Amfiteater" morava enkrat in gor na Grlo tudi!). Pomagal ti verjetno nisem mnogo, se pa priporočam za morebitno rešitev uganke.

marfi: nedelja, 4. september 2005, ob 11.57 uri

En zelo zanimiv posnetek ... http://fishi.info/gore/AkGrloT04/AkGrloT04_7727

iki: ponedeljek, 5. september 2005, ob 16.55 uri

...slijedeæi uputstva iz Sidartinog vodnika.
Kateri vodnik (naslov) je to? Vladimir Habjan: Manj znane poti slovenskih gora. Opis je na kraju knjige pod "Alpinistični vzponi". Da, izgleda da je najproblematičniji dio izlaz na Grlo tj. spust sa njega.

iki: ponedeljek, 5. september 2005, ob 17.01 uri

Još sam nešto zaboravila. Opise svih puteva imate na http://www.summitpost.org/show/route_link.pl/route_id/5110/object_id/3458, od Vid Pogačnika.

marfi: ponedeljek, 5. september 2005, ob 17.02 uri

Hm, v kateri izdaji knjige pa? V moji je opisan samo vzpon iz Krnice (št. 47). [img:e408eb91f3]http://www.ezboard.com/images/emoticons/nerd.gif[/img:e408eb91f3]

iki: sreda, 7. september 2005, ob 13.41 uri

Hm, v kateri izdaji knjige pa? V moji je opisan samo vzpon iz Krnice (št. 47). [img:c30c7b92ef]http://www.ezboard.com/images/emoticons/nerd.gif[/img:c30c7b92ef]
Moja greška. Put nije baš opisan, veæ je samo naznačeno da je to 150 m, II. Očito sam opis pronašla u "Slovenske stene" gdje je opisan greben Kukova Špica - Škrlatica. Meðutim to su isto svega 2-3 rečenice koje ne pomažu puno.

marfi: sreda, 7. september 2005, ob 13.45 uri

Još sam nešto zaboravila. Opise svih puteva imate na http://www.summitpost.org/show/route_link.pl/route_id/5110/object_id/3458, od Vid Pogačnika.
Vid ima tudi [url=http://www.geocities.com/vidpogacnik/Julijske_A/Martuljkova_sk/Veliki_Oltar/Ak_Grlo/Ak_Grlo.htm]slovensko verzijo[/url].

mariborcan: sreda, 7. september 2005, ob 18.01 uri

Još sam nešto zaboravila. Opise svih puteva imate na http://www.summitpost.org/show/route_link.pl/route_id/5110/object_id/3458, od Vid Pogačnika.
Vid ima tudi [url=http://www.geocities.com/vidpogacnik/Julijske_A/Martuljkova_sk/Veliki_Oltar/Ak_Grlo/Ak_Grlo.htm]slovensko verzijo[/url].
To stran sem si ogledal. Pravzaprav me je ravno ta opis sploh pripravil do tega, da sem se zacel zanimati za ta prehod. Vid pise: "Najlažji prehodi so označeni z možici in če boš pazil, plezanje ne bi smelo presegati I. stopnje zahtevnosti." - glede na ta opis sem pricakoval, da je prehod podobne zahtevnosti in podobno lepo oznacen kot tisti z juga od bivaka II. No, po videnem se ravno strinjati ne morem - mozicev na zacetku prehoda nisem opazil (tudi iki, ki je poizkusila od spodaj, poroca enako), pa tudi po tezavnosti se mi je zdelo vse skupaj kar malo tezje kot pristop z juga (sicer vecina opisov omenja tezavnost II, Vidov je tu bolj izjema).

iki: četrtek, 8. september 2005, ob 8.47 uri

Da, Pogačnikov opis daje nade da put nije pretežak. To zapravo i je točno, onaj dio koji smo mi prošle nije tehnički ništa pretjerano zahtjevan, nema nekih posebno teških mjesta, ali po suhoj stijeni bez osiguranja je vrlo, vrlo nezgodno. Jako je strmo i nema zgodnih oprimaka kao na južnoj strani. Definitivno je teže i opasnije nego s juga. Možice nisam vidjela, jedino još postoji moguænost da su bili pod snijegom. Kad smo veæ kod Oltara, s vrha sam vidjela dvojicu kako izlaze iz Kačjeg jezika na greben izmeðu Velike Ponce i Oltara. S tog mjesta se može na Veliku Poncu (kamo su oni otišli), a isto tako se može i na Oltar. Navodno je od te škrbine do vrha težina najviše I. Meni se taj greben čini isto dosta nezgodan.