Montaž: Kugyjeva in Via Amaliaphotot: četrtek, 19. avgust 2004, ob 10.33 uri; ogledov: 0 Živjo,
v soboto in nedeljo (14. in 15. avgust ) smo Tadej, Iztok in Doroteja hodili in plezali okoli Montaža.
Iz Zajzere smo se odpravili proti Kugyjevi smeri, snežišče je še precej veliko in težav z robno počjo (še) ni (s seboj smo imeli cepine). Prvih 100 višinskih metrov sledi čisto pravo plezanje III stopnje, saj starih varoval takorekoč ni več (polomljene kline se lahko izkoristi za vmesno varovanje), so pa na ključnih mestih nameščeni svedrovci. Ti so v spodnjem delu poti, predvsem pa na vstopu (kjer bi jih na celotni poti najbolj potreboval) nameščeni precej na redko.
Višje pot izkorišča naravne prehode in po kakih 250 višinskih metrih od vstopa smo se nehali varovati. Kasneje so sledili še nekateri detajli, med drugim tudi Ojcingerjev prehod, kjer se tega da prečiti s "popkovino".
Do vršnega grebena je sledilo še lažje plezanje oziroma bolj hoja.
Zanimivo je, da je v vršnem najlažjem delu poti največ svedrovcev na celotni poti. Tisti, ki so z njimi opremil to pot imajo bolj čudno logiko . . .
Od vrha Montaža smo se po Findeneggovem ozebniku (ups, pozabil kako se točno imenuje) spustili do bivaka Suringar, kjer smo prespali (6 ljudi v bivaku s štirimi žimnicami).
Naslednji dan smo sestopili po poti Via Amalia, ta je zgledno vzdrževana, neketare jeklenice so zamenjali celo letos.
Sledil je še sestop od bivaka Stuparich do Zajzere.
Po opravljeni "kraljevski" turi lahko račem, da gre za najbolj zahtevno in resno pot Julijskih Alp - velika višinska razlika, strm svet, včasih problematična krajna poč snežišča, zahteven sestop, predvsem pa plezalski značaj prvih 250 m Kugyjeve poti dajo pravi značaj Montažu iz severa.
Turo priporočam gornikom, ki so že vajeni nekaj plezanja v navezi (velja predvsem za tistega, ki bo v prvih metrih Kugyjeve plezal "naprej").
Za tiste manj vajene vertikale, pa je seveda bolj primeren vzpon po poti Amalia.
Pozdrav,
Tadej Bregar |
Odgovori | | |
|
photot: četrtek, 19. avgust 2004, ob 10.33 uri Živjo,
v soboto in nedeljo (14. in 15. avgust ) smo Tadej, Iztok in Doroteja hodili in plezali okoli Montaža.
Iz Zajzere smo se odpravili proti Kugyjevi smeri, snežišče je še precej veliko in težav z robno počjo (še) ni (s seboj smo imeli cepine). Prvih 100 višinskih metrov sledi čisto pravo plezanje III stopnje, saj starih varoval takorekoč ni več (polomljene kline se lahko izkoristi za vmesno varovanje), so pa na ključnih mestih nameščeni svedrovci. Ti so v spodnjem delu poti, predvsem pa na vstopu (kjer bi jih na celotni poti najbolj potreboval) nameščeni precej na redko.
Višje pot izkorišča naravne prehode in po kakih 250 višinskih metrih od vstopa smo se nehali varovati. Kasneje so sledili še nekateri detajli, med drugim tudi Ojcingerjev prehod, kjer se tega da prečiti s "popkovino".
Do vršnega grebena je sledilo še lažje plezanje oziroma bolj hoja.
Zanimivo je, da je v vršnem najlažjem delu poti največ svedrovcev na celotni poti. Tisti, ki so z njimi opremil to pot imajo bolj čudno logiko . . .
Od vrha Montaža smo se po Findeneggovem ozebniku (ups, pozabil kako se točno imenuje) spustili do bivaka Suringar, kjer smo prespali (6 ljudi v bivaku s štirimi žimnicami).
Naslednji dan smo sestopili po poti Via Amalia, ta je zgledno vzdrževana, neketare jeklenice so zamenjali celo letos.
Sledil je še sestop od bivaka Stuparich do Zajzere.
Po opravljeni "kraljevski" turi lahko račem, da gre za najbolj zahtevno in resno pot Julijskih Alp - velika višinska razlika, strm svet, včasih problematična krajna poč snežišča, zahteven sestop, predvsem pa plezalski značaj prvih 250 m Kugyjeve poti dajo pravi značaj Montažu iz severa.
Turo priporočam gornikom, ki so že vajeni nekaj plezanja v navezi (velja predvsem za tistega, ki bo v prvih metrih Kugyjeve plezal "naprej").
Za tiste manj vajene vertikale, pa je seveda bolj primeren vzpon po poti Amalia.
Pozdrav,
Tadej Bregar |
|
Anonymous: četrtek, 19. avgust 2004, ob 11.11 uri Živijo!
Zanima me, kako daleč je letos od vstopnega snežišča do prvega klina?
Jeseni 2001 je bilo namreč treba splezati kar kakih 20 m brez možnosti varovanja, je pa bilo verjetno precej manj snega kot ga je sedaj.
lp |
|
photot: nedelja, 22. avgust 2004, ob 14.34 uri Od snežišča do prvega klina je ca 10. metrov (morda kakšen meter manj),
do prvega svedrovca pa dobrih 15 metrov. |
|