FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: torek, 16. januar 2007, ob 18.16 uri; ogledov: 0

Potem ko sem se včeraj potil na sončnih planjavah in grapah pod Pihavcem sem se danes odločil za nekaj bolj senčnega. Zapeljem se v Zajzero, ki mi je ravno tako ljuba kot Trenta. To dolino obiščem vsaj 10 krat letno v vseh letnih časih. Še nekomu je bila na zadnja leta draga ta dolina. Še v mraku zakoračim po delno poledeneli cesti proti spodnji postaji tovorne žičnice ki pelje do koče Pellarini. Cesta je delno zvožena, čeprav je zaprta za promet, lepo uhojena gaz pa vodi tudi naprej proti koči. Nadenem dereze, ker je steza ponekod kar trda in ledena. Pri koči Pellarini se ustavim le za trenutek, potem pa naprej v Žabniško krnico po nekoliko manj uhojeni gazi. Pogledi na severna ostenja Divje koze, Male špice, Gamsove matere in Viša so izjemni. Ko se tako počasi dvigam proti Nabojsovi škrbini se nad Žabniško škrbino pokaže Mangrt. Pod N. škrbino zavijem v desno, se ustavim in palice zamenjam s cepinom. Tukaj ni več nobene gazi. Žleb proti vrhu je lepo zasnežen, ponekod tudi zaledenel, sneg večinoma lepo drži, le ponekod se malo predira. Iščem najlažje prehode in kmalu sem v zgornjem delu, potem pa po označeni stezici na vrh. Zadnji skalnat del je popolnoma kopen. Z mojim prihodom na vrh izza Viša pokuka celo sonce, ki je danes nekam kremežljavo saj ga zastira prosojna oblačnost. Èez kake pol ure sestopim, vendar bi nekaj manjkalo, če se ne bi povzpel še na Nabojsovo škrbino, zato urno prehodim še tistih 100 metrov, kjer se odpre še pogled na severna ostenja Montaža. No potem pa le sestopim nazaj v Zajzero. Lepa tura v veličastnem divjem okolju Viševe skupine.

igorz: torek, 16. januar 2007, ob 18.16 uri

Potem ko sem se včeraj potil na sončnih planjavah in grapah pod Pihavcem sem se danes odločil za nekaj bolj senčnega. Zapeljem se v Zajzero, ki mi je ravno tako ljuba kot Trenta. To dolino obiščem vsaj 10 krat letno v vseh letnih časih. Še nekomu je bila na zadnja leta draga ta dolina. Še v mraku zakoračim po delno poledeneli cesti proti spodnji postaji tovorne žičnice ki pelje do koče Pellarini. Cesta je delno zvožena, čeprav je zaprta za promet, lepo uhojena gaz pa vodi tudi naprej proti koči. Nadenem dereze, ker je steza ponekod kar trda in ledena. Pri koči Pellarini se ustavim le za trenutek, potem pa naprej v Žabniško krnico po nekoliko manj uhojeni gazi. Pogledi na severna ostenja Divje koze, Male špice, Gamsove matere in Viša so izjemni. Ko se tako počasi dvigam proti Nabojsovi škrbini se nad Žabniško škrbino pokaže Mangrt. Pod N. škrbino zavijem v desno, se ustavim in palice zamenjam s cepinom. Tukaj ni več nobene gazi. Žleb proti vrhu je lepo zasnežen, ponekod tudi zaledenel, sneg večinoma lepo drži, le ponekod se malo predira. Iščem najlažje prehode in kmalu sem v zgornjem delu, potem pa po označeni stezici na vrh. Zadnji skalnat del je popolnoma kopen. Z mojim prihodom na vrh izza Viša pokuka celo sonce, ki je danes nekam kremežljavo saj ga zastira prosojna oblačnost. Èez kake pol ure sestopim, vendar bi nekaj manjkalo, če se ne bi povzpel še na Nabojsovo škrbino, zato urno prehodim še tistih 100 metrov, kjer se odpre še pogled na severna ostenja Montaža. No potem pa le sestopim nazaj v Zajzero. Lepa tura v veličastnem divjem okolju Viševe skupine.

igorz: ponedeljek, 15. oktober 2007, ob 18.59 uri

Zahodni Julijci vedno znova vabijo, tako se s kolegom zapeljeva v drugo najlepšo dolino v Julijcih, Zajzero. Jutro je precej hladno. Po cesti jo mahneva proti koči Pellarini, ki jo doseževa v dobri uri in pol. (od letos ima tudi bivak s 6 ležišči) Nad nama se bohotijo severna ostenja, Žabniška krnica v tem času seveda ne vidi več sonca, vendar je višje že toplo. Kar hitro sva pod Nabojsovo škrbino, kjer pot zavije v desno proti vrhu Nabojsa. Nekje na prvi tretjini vzpona naju doseže tudi sonce, ki tako prijetno greje. Razgled z vrha je seveda brezhiben, ozračje popolnoma mirno, skratka idelano. Po daljšem počitku sestopiva in se povzpneva na Nabojsovo škrbino, mahneva jo čez in nadaljujeva po poti Carlo Chersi. Sprva nekoliko navzdol po zagruščeni gredi, potem spet gor, pa spet dol in tako še nekaj krat ponoviva. Mini ledenik Studence se bohoti po SZ steno Viša in nič ne kaže, da bi mu globalne spremembe kaj škodile. Okolje je divje, senčno, vendar čudovito. Razgledi so veličastni, macesni ravno prav rumeni. Med sestopom skočiva še do bivaka Dario Mazzeni, vendar le toliko, da se vpiševa, nato pa dol v zatrep Zajzere. Èakalo naju je še pešačenje po dolini do avtomobila, ki pa je tudi dokaj hitro minilo.

Domen: četrtek, 18. september 2008, ob 13.03 uri

http://cid-f0c8ad747cea1746.spaces.live.com/blog/cns%21F0C8AD747CEA1746%21604.entry Za poznavalce tega področja - kakšne težavnosti je pot na Mali Nabojs, za katero opis opozarja z "expert alpino", enako kot za pot po grebenu na velikega, ki pa se je na koncu izkazala za precej lahko "brezpotje"? Lp, Domen

Marijana & Marko: četrtek, 18. september 2008, ob 20.16 uri

Expert Alpino - stvar definicije. To bolj pomeni za izkušene gornike. In grebenska pot na Nabojs je markirana tudi na zemljevidih Tabacco. Mali Nabojs, če vdaneš pravo smer, ne bi smelo biti težav. Vsaj vizualno tako izgleda. Kje si pa videl oznako/opis za pot na Mali Nabojs? Èe te mika, za opremljene brezpotnike je verjetno najlepše doživetje prečnica okoli Nabojsa. Gamsje police: http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/060730.html Žal je en (precej podrt) odsek precej smotan, tako da brez vrvi in kakšnega klina ne gre varno. Pa še kako mesto je pametno pozihrati.

igorz: četrtek, 18. september 2008, ob 21.11 uri

Grebenska pot je bila na novo markirana lani, oznake za Mali Nabojs pa so spodaj s ceste, še pod spodnjo postajo tovorne žičnice.

Domen: petek, 19. september 2008, ob 2.29 uri

Marko - te "tvoje" gamsje police me seveda mikajo že odkar si jih objavil, a kot tudi sam ugotavljaš, brez opreme in sotrpina se jih ne upam lotiti! Tudi meni z V. Nabojsa neka naravna varianta na M. Nabojs "vizualno" ni izgledala nič posebnega, v bistvu bi šlo skoraj vseskozi po ruševju, če ga je kdo "uredil"! "Pildek" z opisom/opozorilom poti na M. Nabojs je tam, kjer pravi Igor, me pa resnično zanima, če je to že kdo hodil? Predvsem me zanima, če je smer kakorkoli označena in seveda težavnost le te!

Domen: četrtek, 2. oktober 2008, ob 22.49 uri

Firbc ni dal gmaha in danes itak kam drugam ni bilo za it, pa sem se ponovno zapeljal v Zajezero, raziskat to "expert alpino" varianto, ki naj bi peljala na M. Nabojs. Od označenega odcepa s ceste sem sledil ravnem kolovozu, dokler nisem po kakih 300m pri velikem balvanu naletel na rumene označbe. Te so potem po dobro uhojeni in brez dilem sledljivi lovski potki nedvoumno vodile v grapo, ki se jo lepo vidi s poti na Pallerini, vse do sedla! Na sedlu pa je sledilo presenečenje, saj označbe niso zavile desno na vrh M. Nabojsa, kar so sicer na odcepu obljubljale, temveč levo, pod stolpe, severno pod V. Nabojsom in ob njih na sedlo oz nekakšen predvrh enega stolpa, kjer so se nepreklicno končale! Na tem sedlu stojijo tudi ostanki nekdanjih (manjših) vojaških objektov, je pa kakih 50m višji od M. Nabojsa. S sedla sem po ruševju poskušal priti na vrh stolpa, a ko sem se začel potapljati v njem, obupal, kar se je kasneje izkazalo za kar pravilno odločitev. Nato sem namreč s sedla sledil stečini, ki se je na drugi strani spuščala pod ostenje V. Nabojsa, da se prepričam, da se oznake na sedlu resnično končajo. Stečini sem sledil vse do teras V. Nabojsa, ki so na tej višini (1700+) videti prav krotke in lahko prehodne. Vseeno se jim nisem pustil zapeljati, pač pa sem po odprtem terenu, desno od prej omenjenega stolpa, poskušal priti na njegov vrh, a sem potem višje videl, da tudi s te moke ne bo kruha. Vrnil sem se na sedlo, ki je torej "markirano" kot M. Nabojs, se spustil na sedlo pod, po mojem trdnem prepričanju pravem M. Nabojsom, od koder sem malo pobrskal za kakim užitnim prehodom proti vrhu, a kake očitne smeri ni bilo... Verjetno bi šlo najlažje in najvarneje direkt s sedla po grebenu, vsekakor pa gre za precej kosmato zadevo, ki kakih posebnih užitkov verjetno ne nudi. Tudi strmina je kar konkretna in vzpon tam zagotovo ne bi bil mačji kašelj! Ne vem sicer, ali bi bilo v lepem vremenu kaj drugače, a danes sem v megli in dežju imel raziskovanja dovolj in se vrnil v dolino. Na kolovozu se mi ni ljubilo prečiti nazaj na cesto, ampak sem kar nadaljeval navzdol in ugotovil, da se rumene označbe prav tako nadaljujejo! Torej odcep s ceste na Pallerini v bistvu sploh ni pravi začetek poti, ampak le povezava. Seveda sem označbam sledil, saj me je predvsem zanimalo, kaj me bo čakalo na njihovem začetku. Že povsem v dolini sem potem naletel na ogromno skalo z luknjami, do katerih vodijo lesene stopnice, prav tako stopnice vodijo tudi na vrh, kjer je informativna tabla s položaji v 1. sv. vojni. Okoli skale je polno nekih kičastih zidov, lopic, ipd. Dvomim, da je bilo med vojno tam kaj več kot ta skala, očitno pa so kasneje naredili iz nje nekakšno spominsko obeležje. Oznake so me nato pripeljale še do ceste, ki prečka zagruščeno strugo Zajezere, kak slab km višje od tiste za Pallerini. Začetek oznak pa prav nič impozantnega, rumeno/črna črta, št. 01 (zasledimo jo potem še nekajkrat na poti) in potem v nadaljevanju rumeni krogci... Spust po strugi mi je bil nato poznan že od zadnjič, danes pa sem izbral slabšo potko na desni, ki pa brez težav privede do izhodiščne ceste. Pri tej "expert alpini" gre torej za izredno (v bistvu čist preveč) dobro označeno lovsko stezico, ki nas ob grapi, JV ob M. Nabojsu privede na sedlo in potem še višje na naslednje sedlo, k nekdanjim položajem iz 1. sv. vojne. Komu so ti položaji služili in zakaj so jih tam postavljali, sicer nimam pojma, ker na drugi strani prehoda v dolino ni bilo videti nobenega. Na. M. Nabojs pot zagotovo ne pripelje je pa s sedla resnično izreden razgled nanj. Okolje je pa divje in verjetno prava alternativa okoliškim obljudenim markacijam, sploh v poletnih mesecih. Kake posebne želje, da bi v kakem lepšem vremenu šel raziskat morebitne prehode na M. Nabojs v tem trenutku niti nimam, veliko bolj bi bilo pa zanimivo raziskovat morebitno nadaljevanje proti V. Nabojsu oz. proti policam, po katerih sta lazila M&M. Tako klobaso za sorazmerno kratko turco sem si privoščil, ker dvomim, da obstaja v slovenskem jeziku že kak opis za njo. Èe se motim oz. če kdo ve kaj drugače, kot jaz, pa je komentar seveda več kot dobrodošel!

Domen: petek, 3. oktober 2008, ob 23.48 uri

Še malo slikc z M. Nabojsa... http://cid-f0c8ad747cea1746.spaces.live.com/photos/cns%21F0C8AD747CEA1746%21632/