FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: petek, 14. september 2007, ob 17.51 uri; ogledov: 0

Lepo jutro spet vabi v gore. Plocken pass ob 8.00 uri še sameva, ko štartava pri cestni galeriji proti znameniti Via ferata senza confini, ker pa sva v Avstriji je to Weg ohne grenze (Pot brez meja). Sprva skozi bukov gozd potem pa v kaverno oz. rov, ki je dolg kar 183 m in se dvigne sta 110 višinskih metrov. Seveda je potrebna svetilka, pot skozi rov pa je opremljena tudi z jeklenico. Ko se rov izteče še nekaj malega poplezava do izravnave Schulter. Od tukaj nekaj časa lagodno hodiva naprej z lepimi razgledi na sosednji Pal Picollo (muzej v naravi). Na križišču se usmeriva v levo na Via ferata senza confine. Seveda je nima smisla opisovati, napišem lahko le, da je sicer zelo dobro zavarovana, mestoma zelo izpostavljena, speljana tudi po nenaravnih prehodih, zato je potrebno večkrat prestopati jeklenico, predvsem pa je potrebna ustrezna moč v rokah. Po izstopu še kakih 15 minut do vrha z ogromnim križem, kjer se nekateri tudi zaobljubijo, da nikoli več ne gredo po taki poti brez ustreznega varovanja. Midva sva ga imela , samovarovalni komplet namreč. Po kakšni urici poležavanja na vrhu sestopiva po normalki na Plocken pass.

igorz: petek, 14. september 2007, ob 17.51 uri

Lepo jutro spet vabi v gore. Plocken pass ob 8.00 uri še sameva, ko štartava pri cestni galeriji proti znameniti Via ferata senza confini, ker pa sva v Avstriji je to Weg ohne grenze (Pot brez meja). Sprva skozi bukov gozd potem pa v kaverno oz. rov, ki je dolg kar 183 m in se dvigne sta 110 višinskih metrov. Seveda je potrebna svetilka, pot skozi rov pa je opremljena tudi z jeklenico. Ko se rov izteče še nekaj malega poplezava do izravnave Schulter. Od tukaj nekaj časa lagodno hodiva naprej z lepimi razgledi na sosednji Pal Picollo (muzej v naravi). Na križišču se usmeriva v levo na Via ferata senza confine. Seveda je nima smisla opisovati, napišem lahko le, da je sicer zelo dobro zavarovana, mestoma zelo izpostavljena, speljana tudi po nenaravnih prehodih, zato je potrebno večkrat prestopati jeklenico, predvsem pa je potrebna ustrezna moč v rokah. Po izstopu še kakih 15 minut do vrha z ogromnim križem, kjer se nekateri tudi zaobljubijo, da nikoli več ne gredo po taki poti brez ustreznega varovanja. Midva sva ga imela , samovarovalni komplet namreč. Po kakšni urici poležavanja na vrhu sestopiva po normalki na Plocken pass.