FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: sreda, 3. oktober 2007, ob 22.06 uri; ogledov: 0

Po včerajšnjem pohajkovanju po Benečiji in obisku Matajurja sva se danes s kolegom odpravila na zahod. Zgodnje jutro na Trbižu je razkrilo oblačno nebo, vendar naju to ni posebej skrbelo, saj je bila napoved dobra. Bolj so naju skrbele snežne razmere (vedela sva, da je na tem območju še nekaj snega) zato sva se že med potjo odločila, da bova pač obrnila, če ga bo preveč. Tako se zapeljeva v Forni Avoltri in naprej gor proti vasem pomenljivih imen (Collinetta, Collina) ne dolgo nazaj sem bil prav na gorah z enakimi imeni. Pri koči Tolazzi parkirava in se odpraviva proti koči Lambertenghi - Romanin. Tik pod kočo zavijeva levo čez melišča in se ob toplem sončku, ki je prikukal izza mogočne gore Cogliansa okrepčava in nadeneva čelade. Zatem vstopiva v žleb, kjer je že prvi sneg, vendar nadaljujeva, višje vstopiva na območje strmih in izpostavljenih trav, katere nama prav tako ne povzročajo nobenih težav, tudi naprej lepo in hitro napredujeva, saj se ne varujeva. Nekaj malega greva celo rahlo navzdol, pa spet okoli v desno in levo, prečiva mesto gladkih skalnih plošč in še nekoliko naprej, do tu je smer večinoma kopna, le tu in tam kakšna zaplata mokrega snega. Višje ko plezava, smer je namreč plezalna od I do II, več je snega, ki je mehak in moker (ponekod do kolena). Na višini okoli 2300 se odločiva, da v takih razmerah nadaljevanje ni smiselno, zato se obrneva. Včasih se je pač potrebno zadovoljiti z doseženim (Julius Kugy). Previdno sestopiva po smeri vzpona, zatem se odpraviva na sedlo in do koče Edvard Pichl Hutte na avstrijsko stran, kjer ob idiličnem jezeru pomalicava. Nato se sprehodiva še okoli jezera, napraviva nekaj posnetkov in sestopiva nazaj na izhodišče. Vreme, kot sredi poletja, zato pri zaprti koči Tolazzi še toliko bolj prija ohlajena pločevinka ta grenkega.

igorz: sreda, 3. oktober 2007, ob 22.06 uri

Po včerajšnjem pohajkovanju po Benečiji in obisku Matajurja sva se danes s kolegom odpravila na zahod. Zgodnje jutro na Trbižu je razkrilo oblačno nebo, vendar naju to ni posebej skrbelo, saj je bila napoved dobra. Bolj so naju skrbele snežne razmere (vedela sva, da je na tem območju še nekaj snega) zato sva se že med potjo odločila, da bova pač obrnila, če ga bo preveč. Tako se zapeljeva v Forni Avoltri in naprej gor proti vasem pomenljivih imen (Collinetta, Collina) ne dolgo nazaj sem bil prav na gorah z enakimi imeni. Pri koči Tolazzi parkirava in se odpraviva proti koči Lambertenghi - Romanin. Tik pod kočo zavijeva levo čez melišča in se ob toplem sončku, ki je prikukal izza mogočne gore Cogliansa okrepčava in nadeneva čelade. Zatem vstopiva v žleb, kjer je že prvi sneg, vendar nadaljujeva, višje vstopiva na območje strmih in izpostavljenih trav, katere nama prav tako ne povzročajo nobenih težav, tudi naprej lepo in hitro napredujeva, saj se ne varujeva. Nekaj malega greva celo rahlo navzdol, pa spet okoli v desno in levo, prečiva mesto gladkih skalnih plošč in še nekoliko naprej, do tu je smer večinoma kopna, le tu in tam kakšna zaplata mokrega snega. Višje ko plezava, smer je namreč plezalna od I do II, več je snega, ki je mehak in moker (ponekod do kolena). Na višini okoli 2300 se odločiva, da v takih razmerah nadaljevanje ni smiselno, zato se obrneva. Včasih se je pač potrebno zadovoljiti z doseženim (Julius Kugy). Previdno sestopiva po smeri vzpona, zatem se odpraviva na sedlo in do koče Edvard Pichl Hutte na avstrijsko stran, kjer ob idiličnem jezeru pomalicava. Nato se sprehodiva še okoli jezera, napraviva nekaj posnetkov in sestopiva nazaj na izhodišče. Vreme, kot sredi poletja, zato pri zaprti koči Tolazzi še toliko bolj prija ohlajena pločevinka ta grenkega.