FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

turbo: ponedeljek, 21. januar 2008, ob 11.46 uri; ogledov: 0

Ker je v hribih lepše kot v službi, pa še malce sonca so obetali vremenoslovci, sva jo z Matjažem v petek mahnila k severnim sosedom. Èez Ljubelj in skozi Slovenj Plajberk sva se zapeljala do vasi Strugarje, tam pa vzela pot pod noge. V dolini je bilo za prst ali dva novega snega in šele na sedelcu, kjer sva zapustila kolovoz in jo ubrala v gozd, se je količina snega povečala za dodaten prst ali dva. Po lepi, a zaradi novega snega mestoma precej drseči poti, sva se kar hitro dvigala in po urici in četrt dosegla križ na vrhu. Zadnjih 50 višinskih metrov se je snežna odeja pošteno odebelila in pri križu ga je bilo kar cca.40 cm. Na vrhu sva imela razglede malo da ne kot v Himalaji - greben Košute, Vrtača in Stol so bili belo "zafrajhani", da so te kar oči zabolele, če si jih preveč občudoval. Res krasno in jasno. Tudi sestop, ki je sledil, ni bil kar tako. Sestopala sva namreč v stilu Bode Miller-ja, se pravi vseskozi na meji padca (tako nama je drselo...........) Prav lepa turica, kratka in sladka !

turbo: ponedeljek, 21. januar 2008, ob 11.46 uri

Ker je v hribih lepše kot v službi, pa še malce sonca so obetali vremenoslovci, sva jo z Matjažem v petek mahnila k severnim sosedom. Èez Ljubelj in skozi Slovenj Plajberk sva se zapeljala do vasi Strugarje, tam pa vzela pot pod noge. V dolini je bilo za prst ali dva novega snega in šele na sedelcu, kjer sva zapustila kolovoz in jo ubrala v gozd, se je količina snega povečala za dodaten prst ali dva. Po lepi, a zaradi novega snega mestoma precej drseči poti, sva se kar hitro dvigala in po urici in četrt dosegla križ na vrhu. Zadnjih 50 višinskih metrov se je snežna odeja pošteno odebelila in pri križu ga je bilo kar cca.40 cm. Na vrhu sva imela razglede malo da ne kot v Himalaji - greben Košute, Vrtača in Stol so bili belo "zafrajhani", da so te kar oči zabolele, če si jih preveč občudoval. Res krasno in jasno. Tudi sestop, ki je sledil, ni bil kar tako. Sestopala sva namreč v stilu Bode Miller-ja, se pravi vseskozi na meji padca (tako nama je drselo...........) Prav lepa turica, kratka in sladka !