FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: petek, 25. januar 2008, ob 17.30 uri; ogledov: 0

Najprej za tiste, ki ne vedo kje ta je. Je v grebenu od Male Tičarice do Èistega vrha,to je greben, ki Trentarjem za nekaj mesecev ukrade sonce. Zaradi nočne službe se na turo odpravim šele popoldne. Štart pri prvi zapornici nad Skalo, potem po pomrznjeni cesti v Dol pod Plazmi. Sneg je po gozdu zoprno pomrznjen, a vendar gre. Naprej spet nekaj po cesti, potem pa direkt skozi gozd gor, tukaj je sneg rahlo ojužen, kar omogoča dober vzpon. Ko pridem iz gozda, namesto v desno proti Èistemu vrhu zavijem rahlo v levo in navzgor, Sneg je tukaj ojužen in še deviški, ga je pa dovolj, da je prekril vse kotanje in rušje. V vršnem delu ob značilni škrbinici grem nekaj metrov peš, ker je prestrmo in že sem v zaključnem delu oz. na vrhu. Odpirajo se fantastični pogledi. Na vrhu se zadržim kake pol ure, vmes me pokliče prijatelj Marko, ki je tega dne smučal z Mostrovke. No tudi jaz počasi odsmučam v dolino. Sneg je zelo raznolik, le enkrat se prekucnem. Ko sonce z zadnjimi žarki boža greben od Travnika proti Lepemu Špičju se že vozim dol proti Vrsniku. Tudi popoldanska turca je lahko zelo lepa, še posebej, če je nebo jasno, kot je bilo danes. Orinetacija proti Veliki Tičarici je nekoliko zahtevna, zato morebitnim ponavljalcem priporočam čimprej, dokler je še vidna špura. Razgled božanski.

igorz: petek, 25. januar 2008, ob 17.30 uri

Najprej za tiste, ki ne vedo kje ta je. Je v grebenu od Male Tičarice do Èistega vrha,to je greben, ki Trentarjem za nekaj mesecev ukrade sonce. Zaradi nočne službe se na turo odpravim šele popoldne. Štart pri prvi zapornici nad Skalo, potem po pomrznjeni cesti v Dol pod Plazmi. Sneg je po gozdu zoprno pomrznjen, a vendar gre. Naprej spet nekaj po cesti, potem pa direkt skozi gozd gor, tukaj je sneg rahlo ojužen, kar omogoča dober vzpon. Ko pridem iz gozda, namesto v desno proti Èistemu vrhu zavijem rahlo v levo in navzgor, Sneg je tukaj ojužen in še deviški, ga je pa dovolj, da je prekril vse kotanje in rušje. V vršnem delu ob značilni škrbinici grem nekaj metrov peš, ker je prestrmo in že sem v zaključnem delu oz. na vrhu. Odpirajo se fantastični pogledi. Na vrhu se zadržim kake pol ure, vmes me pokliče prijatelj Marko, ki je tega dne smučal z Mostrovke. No tudi jaz počasi odsmučam v dolino. Sneg je zelo raznolik, le enkrat se prekucnem. Ko sonce z zadnjimi žarki boža greben od Travnika proti Lepemu Špičju se že vozim dol proti Vrsniku. Tudi popoldanska turca je lahko zelo lepa, še posebej, če je nebo jasno, kot je bilo danes. Orinetacija proti Veliki Tičarici je nekoliko zahtevna, zato morebitnim ponavljalcem priporočam čimprej, dokler je še vidna špura. Razgled božanski.