FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

spleza: ponedeljek, 28. januar 2008, ob 20.02 uri; ogledov: 0

27.01.08 V dolino Vrata. Mimo Peričnika do asfaltiranega klanca, na katerem ravno še pravi čas zavijeva v stran! Do vrha niti slučajno ne bi šlo, ledna glazura je popolna … Mimogrede, znak pri vstopu v dolino pomeni prepovedan promet v obe smeri. :oops: Šlajmerjev Dom. Tu se zavem, kako smo v resnici razvajeni … Nenavadno topel veter, nikjer žive duše, odstrta kulisa zgodb iz spomina Klica gora … Med zibajoče veje, na markacijo za Škrlatico. Plaz. Do dna je iztegnil brbončasti jezik, nisva si mislila, da naju bo tako dolgo okušal … Namesto, da bi zavila v prehode k bivaku, mu slediva po žlebu naravnost navzgor. Prijetno, udobno (na čase stopinje), tudi strmo, in vseskozi še vedno lepo zalito … Odprt, položnejši svet na levi izriše kvadratno obliko. Bivak IV Na Rušju. A midva sva namenjena višje. V deviška pobočja zasekava stope in pod veličastnim telesom Dolkove Špice dokončno padeva v hvaležno občutje neotipljive danosti … Plato nad globoko konto, nad njo Dovški Gamsovec. V bližini si trop črnih prikazni deli skorajda nezdružljivo usodo z neživo naravo … dih življenja v presunljivem prizoru … Vrtinčasta sapa opazno (z)niža temperaturo, v sunkih naju naposled prežene v sestop. Vrh je tokrat tisti, drugačen … Bivak. Zavetje ob kavici vsaj sam nenaspan in prepihan predrgetam. Dobršnja mera polente in česna pomaga … :lol: V pogon! Prečno loviva poslednje namiljene žarke, ki nama jih Križ s senčno podobo zmuzljivo odmika … S pomočjo pristopnih stopinj hliniva težko slovo ter se podava v globino. In Cmir, tamkaj, s sosednje strani? Joj, joj! Èlovek se doli najrajši ne bi ustavil … Škrabljanje derez v sklepni fazi po cesti pred avtom, pa je v temi prišlo še kako prav. [url=http://www.moj-album.com/album/10829914/]Pozdrav.[/url]

spleza: ponedeljek, 28. januar 2008, ob 20.02 uri

27.01.08 V dolino Vrata. Mimo Peričnika do asfaltiranega klanca, na katerem ravno še pravi čas zavijeva v stran! Do vrha niti slučajno ne bi šlo, ledna glazura je popolna … Mimogrede, znak pri vstopu v dolino pomeni prepovedan promet v obe smeri. :oops: Šlajmerjev Dom. Tu se zavem, kako smo v resnici razvajeni … Nenavadno topel veter, nikjer žive duše, odstrta kulisa zgodb iz spomina Klica gora … Med zibajoče veje, na markacijo za Škrlatico. Plaz. Do dna je iztegnil brbončasti jezik, nisva si mislila, da naju bo tako dolgo okušal … Namesto, da bi zavila v prehode k bivaku, mu slediva po žlebu naravnost navzgor. Prijetno, udobno (na čase stopinje), tudi strmo, in vseskozi še vedno lepo zalito … Odprt, položnejši svet na levi izriše kvadratno obliko. Bivak IV Na Rušju. A midva sva namenjena višje. V deviška pobočja zasekava stope in pod veličastnim telesom Dolkove Špice dokončno padeva v hvaležno občutje neotipljive danosti … Plato nad globoko konto, nad njo Dovški Gamsovec. V bližini si trop črnih prikazni deli skorajda nezdružljivo usodo z neživo naravo … dih življenja v presunljivem prizoru … Vrtinčasta sapa opazno (z)niža temperaturo, v sunkih naju naposled prežene v sestop. Vrh je tokrat tisti, drugačen … Bivak. Zavetje ob kavici vsaj sam nenaspan in prepihan predrgetam. Dobršnja mera polente in česna pomaga … :lol: V pogon! Prečno loviva poslednje namiljene žarke, ki nama jih Križ s senčno podobo zmuzljivo odmika … S pomočjo pristopnih stopinj hliniva težko slovo ter se podava v globino. In Cmir, tamkaj, s sosednje strani? Joj, joj! Èlovek se doli najrajši ne bi ustavil … Škrabljanje derez v sklepni fazi po cesti pred avtom, pa je v temi prišlo še kako prav. [url=http://www.moj-album.com/album/10829914/]Pozdrav.[/url]