FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Vanja Starčević: ponedeljek, 18. februar 2008, ob 22.37 uri; ogledov: 0

Po prenočitvi v Koči pri Savici sva se v soboto ob 6.30 že zapeljala proti pl Blato. Cesta je zasnežena od cca 650 m nv, midva sva se z verigami pripeljala do ovinka na 900 m nv, naprej nisva upala zaradi globokih kolesnic, nekateri so z terenci pripeljali prav do konca. Takoj sva začela na smučeh, sprva po cesti, potem po direktni poti na pl. V lazu. Do 1350 m je pot bila močno poledenela, žal sem pozabil srenače in je del trebalo prehoditi z derezami. Po vstopu v dolinico, ki pelje do planine, se je spremenilo v nepredelan sneg, takrat je hoja bila nerodna zaradi lukenj, ki so jih naredili pešci. Atmosfera V lazu pravljična, dočakal naju je veter, in je naju potem spremljal do konca dneva, bil močnejši od napovedanega zmernega. Vzpon na lazovški preval poteka po spihani podlagi, ki ne drži človeške teže, brez srenačev pa je vzpon bil zelo zoprn. Nad prevalom, pod Debeli vrh je bilo nekoliko lažje, čeprav enako spihano, zaradi manjše naklonine terena. Prečnica pod Debelim vrhom ni bila preveč spihana in je bila lahko in hitro prehodna, potem sva nadaljevala na Hribarice. Z Hribaric sva po trdi podlagi odsmučala v Dolino triglavskih jezer in se potem povzpela na Prehodavce, kje sva prespala v bivaku (zaradi vetra se ni dosti segrel, -6 C ob prihodu, čeprav je večji del dneva na soncu). Za vzpon sva rabila 7.30 h. V nedeljo sva se vrnila na Hribarice, za vzpon so nujni srenači, jaz sem zgornjo tretjino prehodil z derezami, skorja je v glavnem držala. Ker se Hrvoje ni počutil najbolje je počakal v zavetrju, sam sem se z izposojenimi srenači in brez nahrtnika hitro povzpel na južni Kanjavčev vrh. Razgledi so bili enkratni, vse do Dolomitov in Visokih tur. Hitro sem odsmučal proti Hribaricam, potem sva skupi odsmučala še nekoliko nižje in pod steno Vršakov prečila proti Vratcam, kar ne priporočam brez srenačev. S sedla sva smučala za Kopico, zgornji del je dokaj trd, mestoma neroden zaradi neenakomerno spihanega snega. V spodnjem delu, v gozdu nad Desnim poljem je naju presenetil južni sneg na osojni strani. Naprej proti pl. Pri jezeru po poti, potem še malo z kožami po lepo shojeni smučini do začetka spusta. V zgornjem delu nepredelani sneg, pod 1400 m pa je pot popolnoma poledenla in je smuka zelo naporna (beri drsanje in pluženje). Cesta od Blata v Fužino je smučljiva, ampak zaradi kolesnic le ob zunajem robu, ki je seveda poledenel in ponuja le neskončno pluženje zaradi neravnin. Smuka ni bila bogve kaj, ampak vseeno lepa tura.

Vanja Starčević: ponedeljek, 18. februar 2008, ob 22.37 uri

Po prenočitvi v Koči pri Savici sva se v soboto ob 6.30 že zapeljala proti pl Blato. Cesta je zasnežena od cca 650 m nv, midva sva se z verigami pripeljala do ovinka na 900 m nv, naprej nisva upala zaradi globokih kolesnic, nekateri so z terenci pripeljali prav do konca. Takoj sva začela na smučeh, sprva po cesti, potem po direktni poti na pl. V lazu. Do 1350 m je pot bila močno poledenela, žal sem pozabil srenače in je del trebalo prehoditi z derezami. Po vstopu v dolinico, ki pelje do planine, se je spremenilo v nepredelan sneg, takrat je hoja bila nerodna zaradi lukenj, ki so jih naredili pešci. Atmosfera V lazu pravljična, dočakal naju je veter, in je naju potem spremljal do konca dneva, bil močnejši od napovedanega zmernega. Vzpon na lazovški preval poteka po spihani podlagi, ki ne drži človeške teže, brez srenačev pa je vzpon bil zelo zoprn. Nad prevalom, pod Debeli vrh je bilo nekoliko lažje, čeprav enako spihano, zaradi manjše naklonine terena. Prečnica pod Debelim vrhom ni bila preveč spihana in je bila lahko in hitro prehodna, potem sva nadaljevala na Hribarice. Z Hribaric sva po trdi podlagi odsmučala v Dolino triglavskih jezer in se potem povzpela na Prehodavce, kje sva prespala v bivaku (zaradi vetra se ni dosti segrel, -6 C ob prihodu, čeprav je večji del dneva na soncu). Za vzpon sva rabila 7.30 h. V nedeljo sva se vrnila na Hribarice, za vzpon so nujni srenači, jaz sem zgornjo tretjino prehodil z derezami, skorja je v glavnem držala. Ker se Hrvoje ni počutil najbolje je počakal v zavetrju, sam sem se z izposojenimi srenači in brez nahrtnika hitro povzpel na južni Kanjavčev vrh. Razgledi so bili enkratni, vse do Dolomitov in Visokih tur. Hitro sem odsmučal proti Hribaricam, potem sva skupi odsmučala še nekoliko nižje in pod steno Vršakov prečila proti Vratcam, kar ne priporočam brez srenačev. S sedla sva smučala za Kopico, zgornji del je dokaj trd, mestoma neroden zaradi neenakomerno spihanega snega. V spodnjem delu, v gozdu nad Desnim poljem je naju presenetil južni sneg na osojni strani. Naprej proti pl. Pri jezeru po poti, potem še malo z kožami po lepo shojeni smučini do začetka spusta. V zgornjem delu nepredelani sneg, pod 1400 m pa je pot popolnoma poledenla in je smuka zelo naporna (beri drsanje in pluženje). Cesta od Blata v Fužino je smučljiva, ampak zaradi kolesnic le ob zunajem robu, ki je seveda poledenel in ponuja le neskončno pluženje zaradi neravnin. Smuka ni bila bogve kaj, ampak vseeno lepa tura.