FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

grega_p: četrtek, 24. julij 2008, ob 22.12 uri; ogledov: 0

Živjo gorniki! Ravnokar sva z lepšo polovico prišla iz Karnijskih Alp, kjer sva med drugim zavila tudi pod greben Monte Tinise. Štartala sva iz dokaj hotelske planinske koče rif.Tita Paiz (dokaj zasoljeno prenočišče in nepoznavanje osebja o okoljskih vršacih), ki se nahaja na poti od Ampezza do Saurisa. Pot je krožna, traja pa približno 4 ure, čeprav sva midva potrebovala malo več kot 5.30h. Na začetku se po poti 415 zložno vzpnemo do zavetišča pod severno steno, potem pa na pot 433 strmo v breg. Po 1h hoje pridemo na greben, kjer nam pogled seže od Col Nuda na jugu do Pesarinskih dolomitov na zahodu pa vse do Hohe warte skupine na severu in naših Julijcev na vzhodu. Èez par skalnih stopenj (eno mesto je zavarovano z jeklenico), pridemo do lepega vrha. Do tja vse lepo in prav. Ko pa odrineva proti vzhodu, torej do vzhodne točke grebena (Cima est), ugotoviva, da pot pelje čez drobljive skalne prehode in škrbine, kjer so markacije že precej obledele, tako da je treba biti pozoren ves čas na gamsjo stezico. Glavni problem pri vsem skupaj pa je zračnost terena. No, po uri le prisopihava do Cime Est, potem pa naju čaka še silno neprijeten spust čez skalne skoke do vznožja stene in po melišču in razdrapani strugi hudournika do stika s potjo 415. Za vse, ki rinete v ta konec torej pozor na slabo stanje poti in predvsem na dejstvo, da bo bo treba biti poleg stezosledca tudi odporen na vrtoglavico ob prodnati podlagi terena. Drugače pa izjemen razglednik! Karnijski pozdrav in vso srečo vsej pohodni bandi! Grega in Neža

grega_p: četrtek, 24. julij 2008, ob 22.12 uri

Živjo gorniki! Ravnokar sva z lepšo polovico prišla iz Karnijskih Alp, kjer sva med drugim zavila tudi pod greben Monte Tinise. Štartala sva iz dokaj hotelske planinske koče rif.Tita Paiz (dokaj zasoljeno prenočišče in nepoznavanje osebja o okoljskih vršacih), ki se nahaja na poti od Ampezza do Saurisa. Pot je krožna, traja pa približno 4 ure, čeprav sva midva potrebovala malo več kot 5.30h. Na začetku se po poti 415 zložno vzpnemo do zavetišča pod severno steno, potem pa na pot 433 strmo v breg. Po 1h hoje pridemo na greben, kjer nam pogled seže od Col Nuda na jugu do Pesarinskih dolomitov na zahodu pa vse do Hohe warte skupine na severu in naših Julijcev na vzhodu. Èez par skalnih stopenj (eno mesto je zavarovano z jeklenico), pridemo do lepega vrha. Do tja vse lepo in prav. Ko pa odrineva proti vzhodu, torej do vzhodne točke grebena (Cima est), ugotoviva, da pot pelje čez drobljive skalne prehode in škrbine, kjer so markacije že precej obledele, tako da je treba biti pozoren ves čas na gamsjo stezico. Glavni problem pri vsem skupaj pa je zračnost terena. No, po uri le prisopihava do Cime Est, potem pa naju čaka še silno neprijeten spust čez skalne skoke do vznožja stene in po melišču in razdrapani strugi hudournika do stika s potjo 415. Za vse, ki rinete v ta konec torej pozor na slabo stanje poti in predvsem na dejstvo, da bo bo treba biti poleg stezosledca tudi odporen na vrtoglavico ob prodnati podlagi terena. Drugače pa izjemen razglednik! Karnijski pozdrav in vso srečo vsej pohodni bandi! Grega in Neža

igorz: sobota, 26. julij 2008, ob 20.41 uri

Glede na opis bi torej bilo bolje, da bi šel v obratni smeri. Zanima me še od kje sta šla do koče Tita Piaz, ali po cesti od jezera Sauris ali od ceste Ampezzo - Forni di Sotto in v kakšnem stanju je cesta čez prelaz Pura. Sicer pa ne vem od kje štev. poti 415 in 433, na tem območju so poti označene s štev. 215 in 233. Hvala in lp

grega_p: torek, 29. julij 2008, ob 12.43 uri

Ja, pardon za pomoto v številkah poti, preveč študiranja ostalih tur... Kar se tiče pa ceste, je pa v dobrem stanju, asfaltirana s kakšno manjšo pokrpano luknjo. Šla sva pa iz Saurisa in se spustila do Ampezza. Še to: za prenočišče v rif. Tita Piaz je najcenejša varianta 50eur za kar dobiš skoraj apartmajsko postrežbo z kopalnico v sobi ter zajtrk. Edino osebje.. no, je v svojih študentskih letih in jih bolj zanima denar kot pa gore, se mi zdi.. Obratna smer, ja mogoče, čeprav je boljše iti po smeri vzpona tudi dol.. lp!

igorz: sreda, 20. avgust 2008, ob 16.07 uri

Najprej hvala za odgovor grega_p. Dne 20.8.08 sem opravil vzpon na goro treh obrazov, travnata in strma južna pobočja, prepadna severna stena in izpostavljen greben. Ob vračanju iz Dolomitov sem s ceste Forni di Sopra - Ampezzo, kakšne 3 km pred Ampezzom zavil v levo proti sedlu (passo Pura). Tik pod sedlom sem s ceste, ki pelje v Sauris zavil v levo in po 600 metrih prišel na veliko parkirišče, kjer stoji nekakšna lopa z mizo in klopmi. Kot nalašč za večerjico in zatem prenočitev v avtu. Zjutraj nekaj pred šesto odrinem po za javni promet zaprti makadamski cesti proti planini Tintina, že čez kakšnih 15 minut naletim na smerno tablo, ki označuje smer za Tiniso (Cima est) oz. smer Riu dala Cjalcina, pot 240 Alpinistico. Po suhi strugi oz. tik ob hudurniku se strmo vzpenjam vse do pod stene. Tukaj pod vstopi v vznožje stene v levo, naletim na dve rjavi na pol potrgani jeklici, ki omogočita začetni vzpon. Potem pot preide v prijetno stezico, ki poteka v zmernem vzponu v levo vse do manjše travnate škrbinice. Tukaj pot zavije na vzhodno stran gore in poteka po strmih travah, sledi nekoliko težje skalnato mesto, ki ga seveda brez težav preplezam. Kmalu na vrhu zagledam križ in se čudim tisti oznaki spodaj, ki opozarja na (alpinistično smer). Ko pridem na ozek vzhodni greben se pot postavi precej pokonci. Stopi so dobri, skalnati oprimiki pa ne preveč (tukaj očitno pogosto udarja strela) Kmalu preplezam tistih 100 metrov in že sem pri križu, (Cima est 2080m) zraven celo klopca, kar je redko na vrhovih. Vpišem se v knjigo, kjer pa Slovencev ne zasledim. Pogled mi uhaja proti zahodu, kjer se bohoti travnati hrbet M. Tinise. Nadaljujem po sprva kar prijetnem grebenu, ki pa na nekaterih mestih pokaže zobe, predvsem razne manjše škrbinice so precej sitne in prehodi zelo izpostavljeni, na jug izredno strme trave, na sever globoki skalnati prepadi, oprimki krušljivi. Po dobri uri napetih živcev stopim na travnato sleme Monte Tinise 2120 m, kjer je le večji možic. Ves čas me je na poti spremljal pogled na zeleno jezero Sauris. Ker se od zahoda že kar nevarno oblači, se na vrhu prav dolgo ne zadržim in sestopim po zahodni steni, kjer so najtežja mesta zavarovana z jeklenico, vmes je precej grušča, zato mora biti korak zanesljiv. Kmalu sem na manjši škrbinici, kjer je križišče poti. Table opozarjajo, da je pot 240 (prečenje grebena zaprta) oz. Percorso inagibile - alpinistico. Zavijem na severno stran, kjer proti planini Tintina vodi prijetna stezica. Na opuščeni planini, kjer se pasejo krave je možno prenočiti. Po cesti se v dobre pol ure vrnem na parkirišče, celoten krog pa opravim v dobrih 4 urah. Resnično zanimiva gora, ki pa nikakor ni lahka, nujno obvladovanje plezanje I ali še bolje II stopnje. Obiščem še planino Pura, kjer kupim nekaj sira in domačo salamo. To je v Karnijcih postal že kar obred, siri pa so res odlični.