FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

peru2000: sreda, 30. julij 2008, ob 17.32 uri; ogledov: 0

Pozdravljeni zanima me kakšno je vaše mnenje o PP ?? Prehodil sem že nekaj odsekov poti PP seveda po vodniku Gorniška pot iz planice na pokljuko-pp (Mihelič), vendar sem vedno imel nekaj probemov z orentacijo na začetku in ključnjih mestih. Zanima me ali bi morali ključna mesta in predvsem začetek bolje označiti oz. nekje bolje opisati? Potem ali bi bilo zaradi populacije poti, da ne bo pot šla v pozabo ,treba kakšen del posebno , kjer je veliko rušja mogoče malo to rušje izsekati? Poti so zelo lepe ,vendar na določene dele predvsem zaradi rušja ne bom šel več. Kakšna so vaša mnenja o tej temi ? hvala za odgovore in lep pozdrav Tine

peru2000: sreda, 30. julij 2008, ob 17.32 uri

Pozdravljeni zanima me kakšno je vaše mnenje o PP ?? Prehodil sem že nekaj odsekov poti PP seveda po vodniku Gorniška pot iz planice na pokljuko-pp (Mihelič), vendar sem vedno imel nekaj probemov z orentacijo na začetku in ključnjih mestih. Zanima me ali bi morali ključna mesta in predvsem začetek bolje označiti oz. nekje bolje opisati? Potem ali bi bilo zaradi populacije poti, da ne bo pot šla v pozabo ,treba kakšen del posebno , kjer je veliko rušja mogoče malo to rušje izsekati? Poti so zelo lepe ,vendar na določene dele predvsem zaradi rušja ne bom šel več. Kakšna so vaša mnenja o tej temi ? hvala za odgovore in lep pozdrav Tine

Domen: sreda, 30. julij 2008, ob 20.11 uri

Pot PP je takšna in to kar je ravno zaradi tega, ker je v takšnem stanju oz. takšna, kakršno jo opisuješ! Kakršnokoli poseganje v to bi bilo po mojem skromnem mnenju izvirni greh in ta pot nikoli več ne bi bila to, kar je danes! Začetki posameznih odsekov namreč niso naključno težko izsledjivi in tudi ni naključje, da te Tinetovi opisi ne vodijo po tej poti "step by step", ampak ti poklanjajo, da pot sam odkrivaš, raziskuješ... Posekano ruševje - tudi sam večkrat bentim nad gostim ruševjem in ga obmetavam z raznimi šraufizmi in resnici na ljubo, se nikoli na lovskih stezicah ne pritožujem nad požaganimi vejami, pa vendarle menim, da naj PP ostane takšna kakršna je, vključno s tem ruševljem, s katerim sem se tudi jaz že kar konkretno pretepal! Populizacija - kaj bi komu le ta na tej poti prinesla?! Tiste, ki radi brskamo po skritih kotičkih naših gora, bi oropala marsikakšnega doživetja, pot pa bi bila še vedno mnogo prezahtevna, da bi se nanjo lahko podal nek povprečen pohodnik, saj na mnogih odsekih bolj diši po alpinizmu, kot pohodništvu! Naj povem, da poznam kar nekaj ljudi, ki so bili ogorčeni že nad obnovitvijo oznak PP na posameznih odsekih, ki mene osebno sicer ne motijo. Te oznake, kak osamljen možic na ključnem mestu, to je po mojem mnenju tudi vse, s čimer naj bi se posegalo na takšno pot! Je namreč vseeno preveč dragocena, preveč edinstvena, da bi jo šli spreminjat oz. "prekvalificirat"! Komur pa pretepanje z ruševjem in "izgubljanje časa" ob iskanju takšnih in drugačnih, mogočih in nemogočih prehodov ni po godu, pa se lahko poda kam drugam, naši hribi so dragoceni tudi s tega vidika, da je v njih prostora dovolj za vse, s takšnimi in drugačnimi (čudnimi) nagnjenji...!

sonka: četrtek, 31. julij 2008, ob 11.44 uri

Se popolnoma strinjam z mnenjem mojega predhodnika.PP naj ostane taka kot je.Možici in pa oznake med potjo,ta v dolini Vrat ob cesti na skali je pa že odveč.Bolj iščeš,laziš po rušju in slediš ponekot že kar namišljeni poti,večje je na koncu zadovoljstvo. :lol: Èe bi pot kakorkoli obnovili in naredili bolj prehodno,s tem pa bistveno lažjo ,bi nanjo privabili več ljudi in s tem bi bil moten mir in pa narava.Naj množice hodijo po markiranih poteh,kaj naj pa ostane nedotaknjeno za ljubitelje samote .

BOR_KUM: četrtek, 31. julij 2008, ob 15.53 uri

Povzel bom nekaj zgodovine, ker je ta včasih dobra učiteljica. Začel bom s trditvijo, ki jo je lahko dokazati: tudi oba traserja poti, Dušan Vodeb in Uroš Župančič, nista vseskozi enako mislila o tem, kaj naj bi počela s svojo potjo. (Moje mnenje. Taka »pot« je to, ki med poti ne paše.) V predgovoru k skupnemu vodničku iz konca osemdesetih D. Vodeb prostodušno pove, da sta jo najprej hotela podariti planinski organizaciji ob 200 letnici prvega pristopa na Triglav. Ta naj bi jo sprejela v svoj program nadelanih poti. Po začetnem navdušenju, ko sta jo hotela predstaviti čimveč planincem, sta ugotovila, da bi nadelava take poti pomenilo prehud poseg v naravo. Posledično sta prav kmalu za tem tudi svoj odnos do popularizacije korenito zasukala. Namenila sta jo "... predvsem starejšim alpinistom in vsem tistim gornikom, ki v planinskem svetu iščejo in odkrivajo planinsko zadovoljstvo." Ob tem sta rekla: "V tem je veliko zagotovilo in zaupanje, da bo PP in njeno okolje ostalo ohranjeno v prvotni obliki." Ena zanimivost. V vodničku iz 1978 Župančič pravi: "Vsa planinska PP pot je od Planice do konca dobro markirana ...", v prej omenjenem, iz konca osemdesetih, pa Vodeb zapiše: "Redke markacije na njej so vrisane le zato, da nakažejo začetek ali posamezni del poti, ponekod pa tudi zato, da bi gornik v težko prehodnem svetu rušja in skal vedel, da je na pravi poti." (Moje mnenje. Èe bi oznake poti vzdrževali v okviru tega »standarda«, ne bi smelo bit s tem nič narobe. Razen če je morda komu odveč pot kot taka.) Kakorkoli, marsikaj je spremenil PP vodniček v Severnih pristopih (Mihelič v soavtorstvu z Dušanom Vodebom in Urošem Zupančičem). Od takrat naprej so nekateri odseki poti precej bolj obljudeni kot prej. Kaj to pomeni na leto? Bom usekal čez palec. Recimo: po najpopularnejših odsekih, pred izdajo vodnička petdeset ljudi, potem pa sto; po manj popularnih pa namesto prejšnjih desetih, potem petnajst. Govorim o takih, ki so šli na pot zaradi poti same. Jasno, treba je prišteti še alpiniste, ki delčke te poti stalno uporabljajo za pristope do plezalnih smeri (recimo Gamsove riže). Pravilneje bi bilo, če bi napisal, da si je pot sposodila njihove pristope, oni (alpinisti) pa so si jih sposodili od gamsov. In treba je vedeti, da so nekateri deli poti (resda kratki) markirani celo s Knafeljčevo markacijo (s Slemena do Njivic), nekateri drugi, nemarkirani, pa so kljub temu splošno znani (recimo: od Njivic do Rdečega potoka - zaradi Kukove špice, ali spod Mavrinca do vršiške ceste). Tam je obiskovalcev seveda več, a ne zaradi poti PP. Naslednjo stopnjo je pomenila "Šolarjeva" oddaja RTV Slovenija iz leta 2004. Vmes se je zgodilo nekaj markiranja, zaželenega in manj zaželenega, pa rezanja rušja in drugačnega označevanja. Prej in pozneje pa je pot PP po Sloveniji z diaprojekcijami populariziral "kakšen" Jeseničan in morda še kdo. Evo, tistega, ki bi ga pot morala "zagrabiti", ga po vsej tej strašni propagandi menda je! Potemtakem bi jo morale preplaviti množice! So jo? In koliko ljudi zares srečaš (prehitiš, te prehitijo) na PP danes, po vsem tem pompu? Midva z ženo (ali jaz sam) sva v vseh teh letih srečala ali sledila 2 (z besedo dva) človeka. Srečala sva samotarja ob spustu čez Ovčjo stran (imel naju je malo za norca, češ da se je izgubil, midva pa njega, češ da mu verjameva) in sledila nekoga čez Gamsove riže (ne, da bi ga videla), ko je nehote tudi za naju iskal najboljše stope na sicer večinoma širokih policah. Iz vpisov v "knjigah" na PP je tudi lepo videti frekventnost, čeprav je res, da se kakšno "knjigo" te vrste zlahka spregleda, nekatere druge, na lažje dostopnih mestih, pa so žal osiromašene za zdaj že zgodovinske vpise prvih obiskovalcev. (Poizkusil sem izvedeti, če so morda kje na varnem, pa mi ni uspelo!) [i:f12cad5eaa]Dovolj! Vse kar sem napisal, sem napisal zato, da ponovno »upravičim« tistih mojih nekaj prispevkov z iskanj in popotovanj po PP, ki sem jih objavil na tem forumu. Po premisleku sem namreč že pred časom zaključil, da bom enkrat letno objavil opis kakšne izmed etap PP, z upanjem, da mi uspe novačenje koga, ki bo vsaj malo prispeval k shojenosti najbolj »zanemarjenih« delov poti. Seveda se šalim! S svojimi prispevki se hočem zahvaliti tistim, ki so trasirali take poti, pripovedovali o njih čudovite zgodbe (ob ognju, pred bivaki), pisali vodnike in vodničke, kazali diapozitive, snemali TV oddaje, objavljali na forumih, … Zahvaliti se hočem tistim, ki niso zase ljubosumno skrivali prekrasnih naravnih kotičkov. Takih, ki bi sicer ostali dostopni le posvečenim, drugim pa ne. Zahvaliti se hočem tudi tako, da koga takega, nevednega, iskreče radovednih oči, kot sem bil nekoč sam, privabim v ta svet. Dobronamerno, z v povabilo vgrajeno željo, da ga bo zapustil kar se da najbolj nedotaknjenega in da ne bo preveč motil »domorodcev«. Odgovornost za svoje dejanje (pisanje o PP) zlahka prevzamem (kritike sprejmem)! Še toliko lažje, ker so jo pred mano prevzeli nase že mnogi. Priznam, bojim se le, da bi mi kdaj ušla na plan kakšna sladka skrivnost, ki naj bi jo odkril vsak sam, če mu je dano … In upam, da s pomočjo mojih opisov ni moč korakoma slediti moji hoji. Takega načina spremljanja poti (korak po korak) pri opisih načeloma ne maram preveč, še posebej pa tako opisovanje ne pristaja poti PP. Za konec pa moje prepričanje: PP bo ostala na nekaterih etapah popolnoma samotna. Taka bi tam verjetno ostala celo, če bi jo kdo res šel opisovati po korakih in/ali obžagovati ter po planinsko markirati. Našli so se že, ki so to poizkušali in kar verjetno je, da se bo spet našel kdo. Preprečiti tega ni mogoče, osveščati pač! Dobra »varovalka« te poti je poleg ruševja tudi ta, da se na nekaterih mestih preprosto ne da varovati, če pa že, potem to vzame mnogo preveč časa. Saj ni tako zelo hudo, a vendar je za nas navadne planince ravno na tisti meji, kjer bi se marsikdo raje pustil držati na vodnikovem »povodcu«. [/i:f12cad5eaa] Srečno vsem PP-jevcem in onim, ki to še boste! Lp, Boris P.s. Aha, ja, dva predhodnika, Domen in Tine pišeta o ruševju ... Stečine skozenj so danes verjetno res šibkejše kot so bile v času »nastajanja poti« (žal takrat nisem hodil po njej, da bi lahko z gotovostjo primerjal). Torej, firbec me matra, kje na PP sta se najbolj objemala z ruševjem? (Kolikor razberem, enemu ni preveč pasalo, drugemu ni bilo preveč odveč. Oboje je prav.) Tine, te smem vprašati, katere dele poti PP si pa prehodil?

peru2000: petek, 1. avgust 2008, ob 18.37 uri

skoraj z vsemi se strinjam, vendar pa zaradi nejasnih določenih delov se z novimi varijantami-stezicami tudi dela škoda. Mislim, da bi na pp morali uživati tako kot ustanovitelja ne pa, da vsak dela svojo pp. Mogoče ne razmišljam dobro, vendar bi z boljšo oznako nejasnih-težkih delov pripomogli k večjemu uživanju na sami poti. Kdor hodi po PP bi vsakemu še ne tako dobremu pohodniku-mini alpinistu moral privoščiti te lepote samote. Bor-Kum pravi, da je zelo malo obiskovalcev 10-20 in potem se določene stezice zarastejo, z boljšo oznako mogoče s sečnjo rušja in boljšimi opisi na netu bi PP obiskovalo več ljudi. Ali pa je pot rezervirana samo za nekaj ljudi in še ti so mezohisti ki ljubijo rušje, takšno je moje mnenje lp Tine

Domen: petek, 1. avgust 2008, ob 22.27 uri

Tu gre za dilemo, o kateri smo se na tem forumu menili že praktično odkar obstaja! Koliko takšne kotičke približati širšim množicam, koliko jih obelodaniti, do kolikšne mere jih narediti bolj udobne, lažje, kakšen profil gornika (koliko izkušen) naj bi se v njih še lahko podal, itd... Tu ima pač vsak svoje mnenje, svoj pogled na stvar, v grobem pa se delimo na 2 tabora - nekateri bi jih ljubosumno čuvali zase in so mnenja, da se takšne poti ne bi smele opisovati, drugi spet z veseljem s svojimi izkušnjami pomagajo drugim, na tem forumu je takšnih kar nekaj. Sam sem vsekakor pristaš bolj teh drugih, pa ne le kar se tiče pisanja, tudi požagane veje na stezicah, kjer je to res potebno, me resnici na ljubo, ko sem enkrat tam in se mi na račun tega ni treba vlačit čez ruševje, prav nič ne motijo, pa čeprav bi takrat, ko udobno sedim za računalnikom, najraje zapisal, da sem načeloma proti temu in da se mi zdi to prehud poseg v naravo, ki ne odtehta koristi! Ker ne bi bil rad dvoličen, se tako komentarjev glede tega rajši vzdržim! 8) Ampak to, kar sem hotel v svojem postu poudariti, pa je, [b:325097f251][i:325097f251]da se mi PP enostavno zdi preveč edinstvena, da bi jo kakorkoli spreminjali.[/i:325097f251][/b:325097f251] Naj bo in naj ostane za te mazohiste v ruševju, naj bo orientacijsko izredno zahtevna, naj ostane rezervirana le za res izurjene gornike! Èe bi se pa nanjo rad podal kak manj izkušen gornik, si še vedno lahko priskrbi spremstvo izkušenejšega, v končni fazi lahko tudi najame gorskega vodnika! V nasprotnem primeru pa ima še vedno na voljo ogromno možnosti uživati v samoti, prvinski divjini, a na lepo prehodni (izsekani) stezici. Da bi se naužil pri nas gorskega miru in divjine, ti pač ni potrebno iti ravno na PP, takšnih kotičkov je še malo morje! PP pa je in bo ostala le ena...

BOR_KUM: sobota, 2. avgust 2008, ob 13.38 uri

Tineta je razumeti, da se dela škoda, ker se pojavljajo nove stezice, podvariante ... sprašuje se zakaj bi vsak iskal svojo PP ... Pisal bom za etape ali dele teh, kjer je pot PP sama sebi namen. Takih pravzaprav ni veliko. Tam novih stezic seveda ni videti, tudi vidne "poti" večinoma ni (razen tam, kjer deloma soupada z drugimi potmi ali pristopi), so le slabše ali boljše uhojene stečine. Tam kjer pa potka vendarle je, tam se običajno tudi noge novinca ujamejo vanjo. Sicer pa, osnovna ideja PP ravno v tem, da bi si vsak poiskal svojo - tako, ki bi bila v njegovih spominih čisto njegova last. Razdalje so velike, prostora je dovolj. In, zagotvo je res, da ni dveh, ki bi jo prehodila po isti "poti", vsakdo stopi korak ali dva (ali raje 10m) stran od (ne)vidnih sledi predhodnika. Prav v temu je poglavitni čar. So pa ponekod naravni prehodi, kjer se silom razmer vse sledi združijo, ker drugje ni mogoče mimo ali je bistveno pretežko. Pred, še raje pa za takimi prehodi je običajno najti markacijo ali značilnega starodobnega možica, ki sta mu korenine potaknila traserja, nadgradnjo pa sproti obnavljajo obskovalci. Ko pišem "pred" in "za" se bo kdo seveda spotaknil in dejal, ja kaj je pa eno in kaj drugo, saj se lahko hodi v obe smeri. Res je, ampak "pravo" smer določa že ime (Planica - Pokljuka), bolj pa usmerjenost težavnosti prehodov. Lažje plezanje navzgor, na težjih mestih večinoma spusti (predvideno varovanje od zgoraj in abzajl). Seveda na PP ni pravil, tako prej napisano ne drži vedno, kot tudi iskanje prehodov v obratni smeri ni prepovedano ... Ena o PP mazohizmu, ki se je ravnokar izlegla (parafraziral bom znane besede). [b:42e4b9ee99][i:42e4b9ee99]PP-jevec je človek, ki se na "poti" muči in muči, pri tem pa je vseskozi globoko v sebi prepričan, da neizmerno uživa.[/i:42e4b9ee99][/b:42e4b9ee99] :D