FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: nedelja, 24. avgust 2008, ob 19.26 uri; ogledov: 0

Načrti so bili sicer drugačni, ampak jih je pokvaril jutranji dež, zato pa je bila napoved za Karnijce na meteo.fvg.it zadeta v nulo. Že pri Tolmezzu se je pričelo jasniti v Forni Avoltri pa je bilo nebo kristalno čisto. Zavijem v desno in parkiram v prijetni vasici Collini. Grem po poti 141 sprva skozi gozd, nato preko opuščene planine Chiampei in na škrbino Ombladet. Tu se odpre krasen razgled na skupino M. Peralba, M. Chiadenis, M. Avanza, bolj levo na M. Cimon, Creta Forata, Creton di Culzei (naš današnji načrt) pa zadaj Terza Grande in široko obzorje Dolomitov. Povzpnem se višje, kjer pridem do ostankov bunkerjev iz 1. vojne, tukaj se odpre še pogled na Visoke Ture, danes lepo pobeljene, pa skupino Cogliansa z jezerom spodaj in zeleni Raufkofel, pa mogočni Capolago, kjer imam še dolg od lani. Še dobre pol ure hodim po s snegom poprhanem zahodnem ostenju in že sem na vrhu, vse skupaj 2,30 ure. Razgled je res fantastičen in lepo je gledati vse gore na katerih sem že stal. Potem se odpravim navzdol. Nad škrbino Ombladet zavijem v levo na pot 176 in preko opuščene planine Chianaletta sestopim na izhodišče.

igorz: nedelja, 24. avgust 2008, ob 19.26 uri

Načrti so bili sicer drugačni, ampak jih je pokvaril jutranji dež, zato pa je bila napoved za Karnijce na meteo.fvg.it zadeta v nulo. Že pri Tolmezzu se je pričelo jasniti v Forni Avoltri pa je bilo nebo kristalno čisto. Zavijem v desno in parkiram v prijetni vasici Collini. Grem po poti 141 sprva skozi gozd, nato preko opuščene planine Chiampei in na škrbino Ombladet. Tu se odpre krasen razgled na skupino M. Peralba, M. Chiadenis, M. Avanza, bolj levo na M. Cimon, Creta Forata, Creton di Culzei (naš današnji načrt) pa zadaj Terza Grande in široko obzorje Dolomitov. Povzpnem se višje, kjer pridem do ostankov bunkerjev iz 1. vojne, tukaj se odpre še pogled na Visoke Ture, danes lepo pobeljene, pa skupino Cogliansa z jezerom spodaj in zeleni Raufkofel, pa mogočni Capolago, kjer imam še dolg od lani. Še dobre pol ure hodim po s snegom poprhanem zahodnem ostenju in že sem na vrhu, vse skupaj 2,30 ure. Razgled je res fantastičen in lepo je gledati vse gore na katerih sem že stal. Potem se odpravim navzdol. Nad škrbino Ombladet zavijem v levo na pot 176 in preko opuščene planine Chianaletta sestopim na izhodišče.