FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

hari: nedelja, 24. avgust 2008, ob 22.44 uri; ogledov: 0

[b:f9268dbb75]Monte Civetta[/b:f9268dbb75], 3220 m n.m., - Zoldanski Dolomiti Jutro smo dočakali na Pecol Veccio in, ko smo ugotovili, da se bo treba zapeljati še malo višje, če hočemo začeti pravo hojo, smo to tudi storili. Nesmiselno bi bilo čakati žičnice da začnejo delati, saj je to šele ob pol devetih. Uberemo zgodnji korak proti planini Casera in kaj kmalu pustimo Pala Favero spodaj v dolini. Prijetno se je vonjal dim sveže kurjene jutranje peči na planini [b:f9268dbb75]Casera di Pioda[/b:f9268dbb75] in zagnani koraki so dobili osvežitev planinske vode ob poti. Nadaljevali smo proti koči [b:f9268dbb75]Rif. A. Sonino Coldai[/b:f9268dbb75], ki stoji na dobrih dvatisoč sto metrih. Prijetna bajta s čudovitim pogledom na zasanjani [b:f9268dbb75]Monte Pelmo[/b:f9268dbb75]. Kratek postanek in korak naprej proti Crodolonu in ferati [b:f9268dbb75]Alleghesi[/b:f9268dbb75], ki se začne pod vzhodnim stebrom Punte Civette. Kar nekaj ljudi iz različnih koncev je vstopilo v ferato in se počasi pomikalo strmo navzgor. Kar dolga je pot do vrha in le nekaj mest omogoča počitek. Razgledi so fantastični takrat, ko se odprejo meglice in sonce razreže nizke oblake. Po dolgem času se je le prikazal vrh Civette in prav dobro je bilo stopiti do dokaj majhnega prostora na vrhu, ki sprejema množice obiskovalcev. Posnetek, malica, ma kaj malica, pol kosila za izčrpane duše in za nameček še kanček rojstnodnevne sladice. No, zdaj pa še dol do koče [b:f9268dbb75]Torrani[/b:f9268dbb75] in naprej v dolino. Z vrha so sicer označbe, ki pa se v megli zelo slabo vidijo in tudi tokrat je bilo tako. Sicer smo nekoliko bolj počasi prilezli do koče in se v napol megli odločili, da gremo naprej v dolino po [b:f9268dbb75]Via Normale[/b:f9268dbb75]. Hmnja, ni ravno "normale" ampak je kar pestra za neko normalko, v kateri sem pričakoval kakšno planinsko pot ali kanček mulatjere. Skratka, nič od tega, je pa bilo treba navzdol in ponovno na Coldai in po beli cesti do izhodišča v dolino. Res si nismo zjutraj organizirali prenočišča in je na koncu veljalo, da sta obe koči, [b:f9268dbb75]Pala Favera[/b:f9268dbb75] in [b:f9268dbb75]M. Pelmo,[/b:f9268dbb75] povsem natrpani s turisti, kampovska recepcija pa dela samo do sedmih zvečer. Hjao, samo v avtu bi še morali prespati in bi nas lahko zjutraj takšne "odišavljene" samo smetarski voz zapakiral in ajd. Rešitev je bila koča na [b:f9268dbb75]Passo Staulanza[/b:f9268dbb75], ki je le nekaj višje po cesti naprej. imajo dve možnosti, spanje v sobi za dva s kopalnico in skretom ter ruskim zajtrkom in varianta na skupnih ležiščih s skupinsko kopalnico na žetone. Izbrali smo prvo, fensi varijanto, ki je enkrat dražja od druge. Se je pa fajn spalo po dveh birra grande, ki sta bili odlični za priložnostno zdravico. In še [url=http://picasaweb.google.com/harik.pzs/MonteCivetta][b:f9268dbb75]Civetta[/b:f9268dbb75][/url] v slikcah, uživajte!

hari: nedelja, 24. avgust 2008, ob 22.44 uri

[b:f9268dbb75]Monte Civetta[/b:f9268dbb75], 3220 m n.m., - Zoldanski Dolomiti Jutro smo dočakali na Pecol Veccio in, ko smo ugotovili, da se bo treba zapeljati še malo višje, če hočemo začeti pravo hojo, smo to tudi storili. Nesmiselno bi bilo čakati žičnice da začnejo delati, saj je to šele ob pol devetih. Uberemo zgodnji korak proti planini Casera in kaj kmalu pustimo Pala Favero spodaj v dolini. Prijetno se je vonjal dim sveže kurjene jutranje peči na planini [b:f9268dbb75]Casera di Pioda[/b:f9268dbb75] in zagnani koraki so dobili osvežitev planinske vode ob poti. Nadaljevali smo proti koči [b:f9268dbb75]Rif. A. Sonino Coldai[/b:f9268dbb75], ki stoji na dobrih dvatisoč sto metrih. Prijetna bajta s čudovitim pogledom na zasanjani [b:f9268dbb75]Monte Pelmo[/b:f9268dbb75]. Kratek postanek in korak naprej proti Crodolonu in ferati [b:f9268dbb75]Alleghesi[/b:f9268dbb75], ki se začne pod vzhodnim stebrom Punte Civette. Kar nekaj ljudi iz različnih koncev je vstopilo v ferato in se počasi pomikalo strmo navzgor. Kar dolga je pot do vrha in le nekaj mest omogoča počitek. Razgledi so fantastični takrat, ko se odprejo meglice in sonce razreže nizke oblake. Po dolgem času se je le prikazal vrh Civette in prav dobro je bilo stopiti do dokaj majhnega prostora na vrhu, ki sprejema množice obiskovalcev. Posnetek, malica, ma kaj malica, pol kosila za izčrpane duše in za nameček še kanček rojstnodnevne sladice. No, zdaj pa še dol do koče [b:f9268dbb75]Torrani[/b:f9268dbb75] in naprej v dolino. Z vrha so sicer označbe, ki pa se v megli zelo slabo vidijo in tudi tokrat je bilo tako. Sicer smo nekoliko bolj počasi prilezli do koče in se v napol megli odločili, da gremo naprej v dolino po [b:f9268dbb75]Via Normale[/b:f9268dbb75]. Hmnja, ni ravno "normale" ampak je kar pestra za neko normalko, v kateri sem pričakoval kakšno planinsko pot ali kanček mulatjere. Skratka, nič od tega, je pa bilo treba navzdol in ponovno na Coldai in po beli cesti do izhodišča v dolino. Res si nismo zjutraj organizirali prenočišča in je na koncu veljalo, da sta obe koči, [b:f9268dbb75]Pala Favera[/b:f9268dbb75] in [b:f9268dbb75]M. Pelmo,[/b:f9268dbb75] povsem natrpani s turisti, kampovska recepcija pa dela samo do sedmih zvečer. Hjao, samo v avtu bi še morali prespati in bi nas lahko zjutraj takšne "odišavljene" samo smetarski voz zapakiral in ajd. Rešitev je bila koča na [b:f9268dbb75]Passo Staulanza[/b:f9268dbb75], ki je le nekaj višje po cesti naprej. imajo dve možnosti, spanje v sobi za dva s kopalnico in skretom ter ruskim zajtrkom in varianta na skupnih ležiščih s skupinsko kopalnico na žetone. Izbrali smo prvo, fensi varijanto, ki je enkrat dražja od druge. Se je pa fajn spalo po dveh birra grande, ki sta bili odlični za priložnostno zdravico. In še [url=http://picasaweb.google.com/harik.pzs/MonteCivetta][b:f9268dbb75]Civetta[/b:f9268dbb75][/url] v slikcah, uživajte!