Spoštovane novinarke in spoštovani novinarji!
Ob 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava vas
vabimo, da se v petek, 7.
avgusta 2015, udeležite priložnostnih slovesnosti v počastitev tega
zgodovinskega dogodka:
ob
9. uri ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava
spominske slovesnosti s
priložnostnim nagovorom in krajšim kulturnim programom,
ob
18. uri pred Slovenskim planinskim muzejem v
Mojstrani
svečane akademije Oj, Triglav, moj dom s slavnostnim
nagovorom in kulturnim programom ter odprtjem razstav Aljažev stolp – Ta pleh
ima dušo! in del udeležencev slikarske kolonije Vrata 2015 (v primeru dežja
bo prireditev v Slovenskem planinskem muzeju).
Na Dovjem bo ob 16. uri položitev venca na grob Jakoba Aljaža in ob 16.30 v
farni cerkvi maša v spomin Jakobu Aljažu.
Prireditve organizira Planinska zveza
Slovenije v sodelovanju z Občino Kranjska Gora, Triglavskim narodnim parkom,
Slovenskim planinskim muzejem, Planinskim društvom Dovje‐Mojstrana
in Planinskim društvom Ljubljana‐Matica. Dogodka potekata pod častnim
pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Vljudno vabljeni!
Bojan Rotovnik,
predsednik Planinske zveze Slovenije
|
Planinska
in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim
nemškim vplivom, ki ga je prepoznal tudi župnik z Dovjega Jakob Aljaž in se odločno uprl nadaljnjemu ponemčevanju. Dobil je
drzno misel na vrhu Triglava postaviti majhen stolp – kot planinsko zavetišče in branik slovenstva. Od občin
Dovje in Mojstrana je za en goldinar
kupil »špico« Velikega Triglava, skupaj 16 kvadratnih metrov zemljišča, in
začel izdelavo stolpa. V Planinskem
vestniku, ki letos prav tako praznuje 120 let, so maja 1895 zapisali: "Marsikomu se morebiti zdi ves načrt
neizvršljiv, a jekleni vztrajnosti in požrtvovalnosti g. župnika se bode gotovo
posrečila izvršitev te čudovite stavbe. Aljažev stolp bo najvišja stavba ne le
na Slovenskem, ampak nasploh po slovanskem svetu."
Jakob
Aljaž je izdelavo stolpa zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu, ki ga je izdelal iz
debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom, ter ga s
tremi pomočniki postavil 7. avgusta 1895.
Aljaž se je
spominjal: "Bila je gosta megla. Zato zjutraj jaz nisem šel na vrh Triglava, ampak
sem ostal v Dežmanovi koči, odkoder sem poslušal, kako zbijajo skupaj posamezne
kose Triglavskega stolpa." Skromno
odprtje stolpa je bilo 22. avgusta 1895, ko je s Triglava odmevala pesem Oj, Triglav, moj dom. Stolp in
zemljišče na vrhu Triglava je Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu,
predhodniku Planinske zveze Slovenije.
Slovenske
gore so bile pomembno ozemlje in obenem simbolni prostor, kjer se je odvijala
bitka za prevlado med Nemci, pozneje tudi Italijani, in Slovenci, Aljažev stolp
pa je v vseh desetletjih ostajal branik
slovenstva. Ob rojstvu slovenske
države 25. junija 1991 je simbolično tudi na Aljaževem stolpu zaplapolala
nova slovenska zastava. Oktobra 1999 je bil Aljažev stolp razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in
mesec pozneje podržavljen. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z
zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha
slovenske gore, se je dokončno uresničila. Aljažev stolp ima zaradi kulturnih,
krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za
Republiko Slovenijo. Triglav z Aljaževim
stolpom pa je za vse nas izjemen
krajinski motiv in nenadomestljiv
simbol Slovenije.
Leta
1895 je dal Jakob Aljaž postaviti še Aljaževo kočo v Vratih, odkupil pa je tudi
zemljišče na Kredarici. V Vratih so leta 1904 postavili Aljažev dom, ki ga je
pet let pozneje podrl snežni plaz, a je zavedni Slovenec izbral novo lokacijo v
Vratih in julija 1910 so odprli današnji Aljažev dom v Vratih. Na Aljaževem zemljišču na Kredarici je Slovensko
planinsko društvo (SPD) leta 1896 postavilo skromno kočo, ki so jo odprli 10.
avgusta. V letih 1909 in 1910 je bila razširjena in poimenovana Triglavski dom na Kredarici, ki ga je prav tako prepisal na SPD.
Tik pod vrhom Triglava je dal v skalo izstreliti še votlino, tako imenovano Staničevo zavetišče, da bi se vanj lahko zatekli planinci ob neurju.
Pripravila: Manca Čujež
Vir: monografija Slovensko planinstvo (avtorja: Peter Mikša in Kornelija Ajlec) in razstava Narodnega muzeja Slovenija Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo! (avtorja: Gorazd Lemajič in Iztok Lemajič)
Dodatne
informacije: Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z
javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si |