nedelja, 16. maj 2021
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
03.05.2021 11:24
Janez Juvan
Franci Savenc
Vsi komentarji

NOVICE  

torek, 20. april 2021, ob 7.30 uri, ogledov: 188

PLANINSKI VESTNIK na preži za gozdnimi prebivalci

Planinska kultura | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Tokrat se posvečamo velikim zverem v Sloveniji. Številni sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije so z nami delili svoje znanje in izkušnje o rjavem medvedu, ki se počasi vrača tudi v alpski prostor, pa o volku in novih risih pri nas. Te živali so veličastne in javno mnenje je naklonjeno njihovi ohranitvi, politika pa žal posega tudi na to področje - področje ohranjanja naravnega okolja za nas in prihodnje rodove.

logo_pv_2017Sledijo članki, ki prav tako navdušujejo in lahko rečem, da jih ne spreglejte: pogovor z vrhunskim alpinistom in avtorjem knjige Alpinist - s Silvom Karom, ki pravi, da želi prenašati znanje na mlajše; pa še nekaj spominov na v februarski nesreči preminulo Majo Lobnik, pregled nesreč v gorah v letu 2020, spomine na odpravo na Aconcaguo, zapis o pripovedkah s koroških in kamniških gora. Potepali smo se po zimskem Trnovskem gozdu in po Karnijcih, vabimo pa vas tudi na bivakiranje - kako, kdaj, na kakšen način, in kako če smo z otroki.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo na razglednike nad Benečijo, tokrat kar s kolesom, in sicer na Staro Goro, Kolovrat, Matajur in Mali Karman.

Sledijo stalne rubrike: kolumna, razmišljanje, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija, v spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika - naročite ga lahko tudi v naši spletni trgovini.

PDF Uvodnik, kazalo


 


TEMA MESECA
Velike zveri

INTERVJU
Silvo Karo

SPOMINI NA ODPRAVO
Priložnost videti delček sveta

DOŽIVETJA
Pozimi čez Trnovski gozd

POTEPANJA
Najbolj sugestivno območje v Karniji

Z NAMI NA POTI
S kolesom na razglednike

BIVAKIRANJE
Hotel z nešteto zvezdicami

BIVAKIRANJE
Od otroških do družinskih

ZGODOVINA PLEZANJA
Dolomitske legende

GORSKO REŠEVANJE
Nesreče v gorah v letu 2020

DOGODIVŠČINA
Demenca

KOLUMNA
Človek, ki ne ve kam gre, se ne more izgubiti

LJUDSKO IZROČILO
Pripovedke s s koroških in kamniških gora

SPOMIN
Na krilih svobode

SPOMIN
Maja Lobnik

RAZMIŠLJANJE
Kresničke v navidezni samoti

V SPOMIN
Adi Vidmajer

PLANINSKA ZALOŽBA
Na voljo je nov spletni iskalnik

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

V SPOMIN


planinska_trgovina_pzs_186x130

   
  Neprecenljiva vrednost

Tokrat se posvečamo velikim zverem v Sloveniji. Te živali so veličastne in javno mnenje je naklonjeno njihovi ohranitvi. V ozadju pa tiči še nekaj pomembnejšega, kdo bi rekel globoka država, mi pa bomo to poimenovali globoki gozd.

V gozdu je poleti hladno. Redki so kraji v Sloveniji, da popoldne po službi ne bi mogli v blagodejno gozdno senco. Gozdovi čistijo in zadržujejo vodo, jo bogatijo z mineralnimi snovmi in jo pretvarjajo v pitno. V gozd gremo lahko nabirat gobe, borovnice, maline. V gozd se gremo odpočit, poslušat ptice, objet drevo, meditirat. Gozd umiri duha in utiša stalnega načrtovalca v naši glavi, ki razglablja o tem, »kaj bi mi morali storiti« oziroma »kaj bomo storili v naslednji minuti«. Če v gozd pripeljemo majhnega otroka, sitnost kmalu izgine, saj malček lahko pleza po drevesih in raziskuje.

V tiste dele gozda, ki jih ljudje pogosto obiskujemo, zaide le del gozdnih živali. Tja pridejo iz globljih predelov, kjer se dogaja resnično gozdno življenje - tam se odvijajo bitke na življenje in smrt, tam se kopljejo brlogi in kotijo mladiči, ponoči se označujejo teritoriji. Ti deli morajo ostati osamljeni, da imajo gozdni prebivalci tam absoluten mir pred ljudmi in si sami krojijo svoje odnose. Tja se lahko vedno umaknejo in od tam spet pridejo; morda prav pred naše oči ali fotoaparat stopi srna, lisica ali jež.

Zavedanje, da v gozdni globočini živijo tudi volkovi, medvedi in risi, je fascinantno, gozdu dodaja novo vrednost - občutek je drugačen, če vemo, da so (lahko) tam. Ko varujemo velike zveri, varujemo njihovo življenjsko okolje, celoten gozdni ekosistem. Če v gozdu lahko živijo velike zveri, pomeni, da tam živijo tudi srnjad in jelenjad, manjše zveri, na primer kuna in lisica, manjši sesalci, ptice, kače, cel nabor različnih žuželk, močeradi in žabe, množica vrst v gozdnih tleh - vse prepletene v prehranski splet in druge zapletene odnose. To pomeni, da tam rastejo in propadajo vse mogoče vrste dreves, zeli, mahov in gob, ki ponujajo hrano, zatočišča in skrivališča. To pomeni, da tam ne potekajo intenzivne človekove dejavnosti.

Seveda so predvsem za živinorejce zveri lahko tudi moteče in to predvsem tam, kjer jih dolgo ni bilo, a so se ponovno pojavile. Konflikte se da preprečiti, prilagoditi človekovo dejavnost in bivanje. Če je naša usmeritev, da želimo ohraniti gozdove in velike zveri, jasna, moramo lokalnemu prebivalstvu nuditi polno podporo za tako sobivanje.

Čas je za korak naprej, nujnost ohranjanja biodiverzitete, predvsem v današnjem stanju planeta in njegovega podnebja, daleč presega prepire med živinorejci in naravovarstveniki.

Nekaterim se zdi, da je vse prednosti in dobrine gozda za človeško vrsto najbolje prikazati v ceni, v denarju. Torej, koliko gospodarske škode tvegamo zaradi večjega števila poplav, suš, večje vročine, če na gozd pozabimo. Vendar je to nevarno početje, ker se vsega ne da povedati v denarju - gozd je preprosto neprecenljiv.

Hvala vsem raziskovalcem, ki so napisali prispevke o naših velikih zvereh. Niso samo raziskovalci, ki odstirajo skrivnosti življenja teh veličastnih živali, so tudi iskalci kompromisov in možnosti za sobivanje teh živali v bližini človeka. Širijo zavest o pomenu ohranjanja neokrnjene narave, sodelujejo z lovci in lokalnimi prebivalci, veliko tudi z otroki, ter dokazujejo, da se da, z voljo se da.

»Zaščita narave je naša moralna odgovornost. Izguba narave poveča našo ranljivost za pandemije, pospešuje podnebne spremembe in ogroža našo prehransko varnost,« je ob Pobudi Ura Zemlje, ko svet vsako leto za eno uro ugasne luči na raznih znamenitostih, povedal generalni direktor Svetovnega sklada za okolje (WWF) Marco Lambertini.

Moja misel pa je sledeča - odločitve o ohranjanju naravnega okolja za nas in prihodnje rodove ter o poseganju vanj so daleč preveč pomembne, da bi o njih odločala politika. Pa naj gre za gozdove, reke ali močvirja. O tem mora odločati stroka, ki sledi najnovejšim dognanjem in ni odvisna od političnih interesov.

Velik del stroke je zaposlen v državnih zavodih in agencijah, kjer politika (lahko) neusmiljeno kadruje, postavlja smernice in izvaja pritiske, posredno pogojuje financiranje - skratka ne pusti delati strokovno. Ta vpliv je škodljiv prav za vse.

Tina Leskošek


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2021
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih