NOVICE
ponedeljek, 5. december 2005, ob 0. uri, ogledov: 1274 OB MEDNARODNEM DNEVU GORA - 11. december 2005 | | | S tem je spodbudila vlade sveta, državne ustanove in institucije, naj priznajo pomen gora in skupnosti njihovih prebivalcev, da usmerjajo svojo politiko in dejavnost tako, da jih bodo ohranjale in razvijale.
Predvsem je organizacija izhajala iz nujnosti ter potreb zaradi vse večjega obremenjevanja gorskega sveta, ki ima za posledico nastajanja ekoloških negativnosti in še posebej zaradi vse večjega neposrednega in posrednega onesnaževanja v gorah. V mednarodnih krogih, posebej še v UIAA – Mednarodni zvezi planinskih organizacij, je akcija naletela na dober odmev; v alpskih deželah pa tudi na medijsko in vladno podporo in prav zato je vsakoletni 11. december – DAN GORA - namenjen opozarjanju na nujnost zaščite, varovanja in ohranjanja gorskega sveta.
Tudi namen letošnjega Dneva gora je opozoriti širšo javnost, predvsem pa uporabnike gorskega sveta, da je stanje v gorskih predelih iz leta v leto kritičnejše, vse bolj obremenjevalno za okolje, da pa je še vedno brez učinkovitega strokovno uporabnega nadzora. Zatorej so letos še posebej pod drobnogledom gorska območja, gorske lokalne skupnosti – občine, katerim letošnji svetovni Dan gora namenja popolno prioriteto vsestranskih obravnav za in v njihovo dobro. Pri tem se izpostavlja težnja in nujnost, da se opozori na zmanjševanje, na zaustavitev revščine na teh in v teh gorskih območjih, in da se dosledno, ob obstoječih in enako v na novo nastajajočih gospodarskih turističnih industrijah, upošteva načela trajnostnega razvoja. Ne smemo dopustiti da bi trajno varovalno okoljevarstveno ekološko zaščito kraja izločili ali celo opustili oz. jo enostransko izkoriščali.
Letošnji »dan gora« pa je še posebej priložnost, da osvežimo slovensko državno Ustavo, ko v 71. členu jasno in brezkompromisno določa: »država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek na gorskih in hribovitih območjih«. Torej je to nujno, da sporočimo tistim, ki kroje usodo ohranjanja in napredovanja ter zagotavljanja okolju prijaznega razvoja v gorskih občinah, da je to potrebno resnično dosledno izvajati in zamujeno tudi nadoknaditi. Gorske skupnosti, krajine, ki se nahajajo pod gorami, izhodiščih v gorski planinski svet, kjer njihove površine segajo do samih vrhov gora, bi morale biti s strani države resnično strokovno stimulativno gospodarsko, finančno, davčno,...podpirane. Vse več je primerov, ko se soočamo v gorskih krajinah z negativnimi demografskimi trendi, z zapiranji šolskih razredov, s propadanjem nekdaj slikovitih zaselkov, ko se starost tistih, ki so ostali z goro, na gori ali pod njo, samo neizprosno dviga. Vse prevečkrat ugotavljamo, ko se soočamo z resnico, da imamo samo v planinskih okoljih kolikor-toliko čisto pitno vodo, brez nitratov…In vse bolj smo priča dejstvu, da voda, nekdaj pitna talnica, v sami prestolnici in njeni okoliščini, ni več uporabljiva. Podobno oz. skoraj enako je na Jenkovem Sorškem polju,… Prav zaradi teh nerazumnih početij, industrilizacije, ipd. grozi tudi tem gorskim okoljem vodna izsušitev, ko se državno deklarirana voda, kot javno-državno dobro, brez vednosti lokalnih skupnosti, občin in prepotrebnih strokovnih analiz, brezplačno odtujuje. Voda, kot najbolj strateška surovina današnjega časa in še bolj dragocenost prihodnosti. Zavedati se moramo, da se izsušujejo porečja in enako »ugašajo« nekdaj žuboreči površinski studenci. Prav vsled naštetih negativnih dejstev v našem slovenskem planinskem svetu, se ob Dnevu gora pripravlja razgovor: »Kako naprej, v prihodnost…«, s prizadetimi predstavniki gorskih občin, Ministrstvom za okolje in prostor RS, Ministrstvom za gospodarstvo RS - Direktoratom za turizem in najbolj aktivnimi uporabniki gorskega sveta.V tem razgovoru naj bi izpostavili najbolj aktualna vprašanja:
- gorsko okolje,
- naravovarstvo,
- kako ohranjati in razvijati gorsko krajino v lokalni skupnosti,
- ali je zatečen odnos države do gorskih občin še sprejemljiv; država podeljuje vse mogoče koncesije in dovoljenja za odvzem javnega dobra iz revnega gorskega podeželja, brez vpliva in celo brez vednosti občine,
- se bodo »izstržki« pridobljeni na tretjih lokacijah vračali nazaj v okolja odvzema,
- zakaj v Sloveniji ni volje do ustanovitve in oblikovanja gorske občine,
- kakšna bo politika za področja evropske zaščitne okoljevarstvene zakonodaje »Natura 2000« …
Današnji čas ne dopušča, da bi se izognili vprašanju in vplivom podnebnih sprememb in pregrevanju ozračja. Pisanja vseh mogočih zakonodaj v svoji osnovi le predpisujejo in prenašajo enostranske odgovornosti in obremenitve; ne rešujejo pa virov za financiranje. Zatorej so takšna pisanja vse bolj vprašljiva. Kaže pa se potreba po uporabni strokovnosti pisanja zakonodaj na tem področju.
Če se ozremo v preteklost in se oslonimo na s strani države podpisano «Alpsko konvencijo«, kjer stavimo vse na cilj za »celotno, učinkovito politiko za ohranitev in za varstvo Alp ob uravnovešenem upoštevanju interesov vseh alpskih držav, njihovih regij ter Evropske gospodarske skupnosti, s preudarnim gospodarjenjem in trajnostno rabo virov…«, lahko le ugotavljamo velika razpotja, premalo spoštovanja, uresničevanja in izvajanja vse teh - z dobro namero napisanih plemenitih vsebin naravovarstvenih »katekizmov«.
Neizbrisno dejstvo je, da je Človek z nerazumnim onesnaževanjem »modrega« planeta povzročil množico okoljevarstvenih problemov, saj ni upošteval, da je varstvo narave osnova za prihodnost človeka. Negativne posege narava že vrača in jih bo že temeljiteje vračala v obliki naravnih, uničujočih katastrof. Tako, kot povsod, veljajo še posebej na gori le uresničena okoljevarstvena dela in rezultati. Parole in ostali »kič« priučenih teoretikov, trenutnih razpoloženj posameznikov, pa so okolju nevarni. Vemo, kaj nam je narediti za popolno odpravo uporabe naftnih derivatov z gore in iz planinske koče; kaj pomeni na gori, pa tudi gorski lokalni skupnosti, čistilna naprava… vse za javno dobro. Vprašanje pa je ali bomo sedanjo politiko, sedanjo vlado o tem prepričali? Prepričali, da je varovanje gorskega sveta in gorskih skupnosti resno in nujno delo - poslanstvo, ter da je to najbolj prepričljivo ogledalo »države«. Imamo upanje, da bomo tudi ob takih opomnikih, opozorilih, kot je priložnost ob Dnevu gora, dosegli napredek in cilj popolne narovarstvene osveščenosti. Bomo lahko imeli vpliv in avtoriteto tudi v času agresivne alpske urbanizacije, v času in procesu priprav novih prostorskih strategij, urbanističnih redov, da uspemo doseči optimalne cilje v dobro bodočnosti, tako za naravo, kot za človeka? Ta trenutek in ta čas sta pomembna mejnika, ko bomo ob 120-letnici rojstva dr. Angele Piskernik vendarle dobili krajinskI Savinjsko-Kamniški park, ki ga je predlagala, zaradi nujnosti po ohranitvi narave in njenih vrednot, pred skoraj 50. leti. Tudi to so premiki, čeprav skoraj pol stoletni.
Ob Dnevu gora si želimo, da bi ustvarili spoštovano, kar se da popolno partnerstvo med obiskovalcem gore, človekom iz gorske krajine, lokalno gorsko skupnostjo in goro. In s skupnimi cilji, usklajenim delom in željami po zagotavljanju učinkovitega gorskega naravovarstva, si bomo tudi prislužili svobodo kulturnega gibanja v planinsko gorskem svetu. In, kot je bilo izrečeno ob Mednarodnem letu gora – leta 2002, tudi tokrat velja, da: »je zato dobra priložnost, da se ljudje zavemo posebnega, mnogoterega pomena in poslanstva gora, da prilagodimo temu spoznanju svoj odnos do njih«.
mag. Franci EKAR,
predsednik PZS
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih