sobota, 24. julij 2021
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

sreda, 14. julij 2021, ob 0. uri, ogledov: 433

V objemu Pohorja

Splošno | 
Planinstvo za invalide | 
Objavil(a): Jurček NOWAKK
Z željo, da bi tudi slepi in slabovidni planinci doživeli utrip vrhov severovzhodne Slovenije - Pohorja, smo se zopet s pomočjo Planinske zveze Slovenije – Odbora planinstvo za invalide in osebe s posebnimi potrebami odpravili na že 12. etapo po Slovenski planinski poti (SPP). Sicer smo jo začeli od zahoda proti vzhodu (v nasprotni smeri kot je predvideno), saj je za slepe pohodnike lažje premagovati strmejše dele v hrib, sestopati pa po položnejšem terenu.
Z besedo Pohorje se mi misel vrača na sam začetek naših pohodov po SPP na prvi žig z Mariborske koče. To se je zgodilo lani na slovenski kulturni praznik, ko smo v svoje planinske knjižice odtisnili prve, lažje dostopne žige.
Po dobrem letu in pol smo se vrnili, da osvojimo še ostale višje vrhove.
Da pa Pohorje ni sinonim za lahke pohode nam je postalo jasno, ko smo izvedeli, da bo to naš prvi dvodnevni izziv.
Že v pradavnini so se na območje današnjega Pohorja naselili ljudje. Čez to področje so včasih potekale pomembne povezave med Baltikom in Jadranom.

Tako se nas je 12 slepih in slabovidnih in nekoliko manj spremljevalcev 10. julija z organiziranim prevozom podalo proti Slovenj Gradcu. Starostno povprečje so nam popravili še trije otroci, ki so si bili prava družba za premagovanje veliko višinskih in daljinskih metrov.

pohorje_14
Na sliki skupina planincev sedi na leseni ograji v ozadju borovci, arhiv Pin/OPP

Kilometre smo začeli nabirati s parkirišča pri Vinišniku proti prvemu daljšemu postanku na koči pod Kremžarjevim vrhom in v zbirko dodali prvi žig na tej poti.

Čisto na kratko smo občutili peščeno podlago, ko smo se že skrili pod drevesne krošnje, prestopali korenine in se kdaj pa kdaj spotaknili ob kakšen kamen. Kaj kmalu so se zlasti otroci razveselili sladkih gozdnih sadežev, ki so jih z veseljem podelili tudi z nami.

Izmenjavanje gozda, travnikov, vzponov in spustov nas je spremljalo večino poti prvega dne. Največji podvig je bil premagati Strmec, ki nam je postregel z zelo zelo strmo stezo, posejano z mnogimi koreninami in skalami, za popestritev pa so mimo švigali še gorski kolesarji.

pohorje_7
Na sliki skupina planincev in kolesar, arhiv Pin/OPP

Preko Male Kope smo prišli do najvišjega vrha prvega dne, do Velike Kope (1.542,7m), s katere smo se po smučišču spustili do cilja tega dne - Grmovškov dom pod veliko Kopo, kjer smo tudi prespali. Tukaj je bilo kar živahno dogajanje, saj so Kope priljubljen kraj za višinske priprave športnikov, tudi iz tujine.
Ta dan smo premagali težje dele celotne poti, zaužili in izločili velike količine tekočine, za konec pa se poveselili še ob zvokih žive glasbe.
Po premaganih dobrih 14 km in okoli 1200 »višincev« je bil počitek več kot zaslužen in potreben, da naslednji dan odkljukamo še drugi del predvidene poti.

V nedeljo, 11. julija smo se po obilnem zajtrku ločili od vrveža pod Veliko Kopo. Zopet smo se zlili z naravo, ptičjim petjem, travniki poraslimi z arniko, panonskim sviščem ..., srečali pa smo tudi športnike na jutranjem treningu in kar nekaj pohodnikov.

Tokratna pot nas je peljala preko najvišjega vrha Pohorja - Črni vrh (1543,5m) proti Ribniški koči.
Črni vrh sicer ni del SPP, je pa del evropske pešpoti. Tukaj nas je bivak spomnil na bogato zgodovino oglarjenja na Pohorju.
Ob spustu s Črnega vrha smo lahko opazovali lepe iglaste gozdove, ki so značilni za Pohorje, se v njihovem objemu malce ohladili, nismo pa imeli sreče videti ali slišati kakšne divjadi, ki živi v teh gozdovih. No, verjetno so živali slišale nas in se prijazno umaknile.

slike_pohorje_Barbara_Kelher__98_
Na sliki skupina planincev na vrhu Kop, foto Barbara Kelher

Po spustu za okoli 200 m smo se morali zopet povzpeti na Ribniško kočo, do tretjega žiga, se podprli in uživali v prijetnem soncu.
Od tod pa smo preko Jezerskega / Ribniškega vrha (1537 m), kjer stoji spomenik padlim borcem planincem, šli na lov za četrtim žigom, ki nas je čakal na koči na Pesku.
Toda na poti nas je narava še enkrat presenetila in prepričala kako lepo deželo imamo.
Ko smo dosegli Vrh Lovrenških jezer (1527m), se je pred nami pojavilo barjansko ruševje, med katerim so skriti lovrenski biseri. Do njih te popelje urejena pešpot in za vsakim ovinkom te čaka presenečenje v obliki lepega razgleda, miru, priložnosti za ustvarjanje prelepih spominov, tudi v obliki fotografij, za kar smo si tudi mi vzeli čas.
Najdemo lahko od 11 do 22 jezerc, odvisno od količine padavin, pa tudi živalski svet je pester. Vendar nas s svojo prisotnostjo ni razveselil niti divji petelin, niti ruševec, ki sta zelo redka.
V jezercih se zbira le padavinska voda, ki ni ravno bogata s hranili, zato tukaj uspevajo le rastline, prilagojene na skrajne ekološke razmere.

Pohorje__15_
Na slki planinci ob jezeru, arhiv Pin/OPP

Od tod pa se je začel ciljni sprint, za kar je poskrbela tudi narava. Začeli so se nabirati oblaki, malo je tudi zagrmelo, padlo par kapljic, mi pa smo pospešili korak.

Tudi tokrat je bila skupina raznolika po zmožnostih, zato se je večkrat razvlekla. Seveda to ne dojemamo kot oviro. Četudi je skupinica pohodnikov povlekla naprej, smo se počakali in dorekli podrobnosti na poti.

Na končni postaji na Zreškem Pohorju smo z veseljem ugotovili, da nam dvodnevna pustolovščina ni pustila nobenih večjih poškodb, razočaranj. Še več - vsi z navdušenjem pričakujemo naslednje skupne hribovske podvige, poglabljanje prijateljstev, užitkov v krasni družbi, v prelepi naravi!
V svoje spomine smo dodali prehojenih novih okoli 34 km, kar nas navdaja z optimizmom.

Vsega tega pa ne bi doživeli brez organizatorjev in prostovoljcev, ki nas varno vodijo po poteh, za kar jim res iskrena hvala.

Varen, odločen korak na vseh poteh!                                                                                                             Jana Führer


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2021
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih