NOVICE
sobota, 14. julij 2012, ob 0. uri, ogledov: 2975 Izšel je Planinski vestnik, julij 2012| Planinska kultura | | | Planinski vestnik | | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | V julijski številki Planinskega vestnika smo temo meseca namenili gorskim reševalkam, reševalcem in reševanju, knjigi, ki govori o tej plemeniti dejavnosti, in še kaj ... |
Boris Strmšek se je pogovarjal z uspešno
športno plezalko Mino Markovič.
Ozrli smo se v zgodovino s spominom na Alberta
Picca, odšli v Sekstenske Dolomite na Rotwand, in v Jordanijo, na gorski
poti srečali mucka, plezali pod Mont Blancom in na Kanarskih otokih ...
V rubriki Z nami na pot smo se povzpeli na Prisojnik in odšli v Visoke Ture
na Ankogel ...
Tokrat si lahko preberemo še nekaj o navigacijskem sistemu za planince in o
družinskih planinskih taborih. Ne manjkajo redne rubrike o vremenu, varstvu
narave, medicini v gorah, alpinističnih novicah, literaturi in novicah iz
planinske organizacije.
Uvodnik je Vladimir Habjan posvetil letošnji stoletnici organiziranega
reševanja v gorah.
Na naslovnici Otona Naglosta Prisojnik kaže svojo južno podobo.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Poiščite ga v svojem kiosku.
 Kazalo PV, julij 2012 (955,83 KB)
Uredništvo Planinskega vestnika
Vsebina - Članki
TEMA MESECA 4
"Nikomur se ni treba bati, da bi ga
pustili v gorah!" Stoletnica organiziranega gorskega reševanja. Dušan
Škodič, Zdenka Mihelič
Približati delo gorskih reševalcev ljudem.
Pogovor o knjigi Reševanje v gorah. Miro Štebe
TIHI HEROJI NAŠIH GORA 13
Želja pomagati ne sme nikoli zamreti. Mire
Steinbuch
LITERARNI NATEČAJ OB 100-LETNICI GRS 15
Zgodila se je nesreča. Mojca Napečnik
INTERVJU 17
S Ptuja v svetovni plezalski vrh. Mina
Markovič. Boris Strmšek
PRVA SVETOVNA VOJNA 20
Zavzetje Krna in mit o Albertu Piccu. Veliki
heroj ali žrtev propagande? Dušan Škodič
SEKSTENSKI DOLOMITI 24
Rdeča stena. Po sledeh prve svetovne vojne v
Dolomitih. Klement Mal
Z NAMI NA POT 28
Kiklop Julijskih Alp. Prisojnik. Gorazd Gorišek
Opisi 33
Prisojnik, 2547 m, po južni poti. Gorazd Gorišek
Prisojnik, 2547 m, po grebenski poti. Gorazd Gorišek
Prisojnik, 2547 m, po Kopiščarjevi poti. Gorazd Gorišek
Prisojnik, 2547 m, po Jubilejni poti. Gorazd Gorišek
Z NAMI NA POT 41
Najvzhodnejši velikani Visokih Tur. Ankogel in Hochalmspitze. Bor Šumrada
Opisi 33
Hochalmspitze, 3360 m, z juga mimo koče Gießener. Bor Šumrada
Ankogel, 3250 m, od koče Hannoverhaus. Bor Šumrada
Hafner, 3076 m, iz doline Maltatal. Bor Šumrada
Säuleck, 3086 m, iz doline Dösener Tal. Bor Šumrada
SVET 46
Pohodniška Jordanija. Čar barvitih osamelcev. Olga Kolenc
NENAVADEN PLANINSKI IZLET 50
Mucek. Zgodba o pridruženem članu. Špela Trunk
PLEZANJE POD MONT BLANCOM 52
V naročju evropskega očaka. Poletni tabor perspektivnih alpinistov 2011. Nejc
Pozvek
V VERTIKALAH 56
Plezalna oaza sredi modrega oceana. Kanarski otoki. Andrej Trošt
V SPOMIN 59
Tone Tomše (1951-2012)
VREME 60
Prehodna omilitev suše in sneg z zamudo. Vreme in razmere v gorah v
meteorološki pomladi 2012. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
POVZETEK DIPLOME 62
Navigacijski sistemi za vodenje planincev. Bi nam lahko pomagali sateliti? Jaka
Kotnik
MLADI 64
Družinski planinski tabori. Blaž Lesnik
VARSTVO NARAVE 66
Nenavadna rožica na balkonu. Postovka je skalno steno zamenjala z blokom. Dušan
Klenovšek
GORSKA MEDICINA 67
Alergije v hribih. Bolniki z alergijami morajo v naravo dobro pripravljeni.
Petra Zupet
NOVICE IZ VERTIKALE 68
LITERATURA 70
PLANINSKA ORGANIZACIJA 70
Uvodnik
Sto let pomoči v stiski
Šestnajstega junija, ob osrednji slovenski proslavi
stoletnice organiziranega gorskega reševanja, je bilo v Kranjski Gori res
nepozabno. Ko sem spremljal povorko reševalk in reševalcev, vodnikov lavinskih
psov, reševalcev letalcev, reševalcev letalcev zdravnikov, inštruktorjev,
pripadnikov gorskih reševalcev v opremi starodobnikov, jamskih reševalcev,
pripadnikov civilne zaščite, gorskih reševalcev iz tujine, policistov, vojakov
in drugih povabljenih ter ob tem sledil vznesenemu odzivu občinstva, so mi šle
v nekem trenutku prav dlake pokonci. Topel odziv, tako otrok kot množice
odraslih, spodbujajoči klici odobravanja, glasni vzkliki vzpodbud in vzneseno
ploskanje so bili tako prisrčni, da sem nenadoma tudi sam na glas zavriskal.
Šlo je za preprosto veselje, ki smo ga delili vsi tam prisotni. Tu ni bilo prav
nič zlaganega, pač pa je šlo za pristno človeško navdušenje.
Navdušenje pa je bilo brati tudi na obrazih in v očeh
reševalk in reševalcev. In tudi ponos. Res je, tega, kar počnemo, se nam ni
treba sramovati, prej nasprotno. To, kar izvajamo v gorah, je v teh časih
gotovo za zgled. Zdi se, kot da smo se vsi skupaj zavedali, da je bilo v tem
dnevu združeno vse tisto, kar smo sami, predvsem pa v dolgih letih vsi naši
predhodniki, opravili dobrega za druge. Ker v tem je pravo bistvo naše
dejavnosti: da pomagaš drugemu, ki je v stiski, pri čemer niti ni pomembno,
zaradi česa se je kdo izgubil ali se ponesrečil, pač pa le, da v gorah zgolj
potrebuje našo pomoč. To sta glavna misel in srž dejavnosti, ki nas družita
danes in sta spodbujali tisoče naših predhodnikov, da so se brez obotavljanja v
kakršnih koli razmerah odpravili gore na pomoč.
V času priprav na slovesnosti ob stoletnici smo se
vprašali, koliko javnost našo dejavnost sploh pozna. To je bil razlog, da smo
pred štirimi leti zastavili projekt - s knjigo približati dejavnost gorskega
reševanja ljudem, bralcem, javnosti. Delo je bilo trdo, zahtevno in naporno. O
tematiki smo razpravljali poglobljeno in pred vami je 280 strani debela knjiga,
o kateri pišemo v temi meseca in ki je prvič v naši zgodovini prišla tudi na
prodajne police. Verjamem, da nam je uspelo predstaviti našo dejavnost dovolj
dobro, da je v vsebini vidna tudi vloga naših predhodnikov. To smo jim namreč
še kako dolžni. Danes v dobi sodobnih tehnologij, helikopterjev in hitrega
prevoza si namreč težko predstavljamo, kako so reševali nekdaj. Ko beremo stare
godbe ali ko se tu in tam razgovorijo tisti, ki so reševali že precej pred
nami, kar ne moremo verjeti, česa vsega so bili sposobni, česa vsega so se
lotili in tudi izvedli. Ker radi beremo zgodbe, smo z raznih vetrov zbrali
izkušnje reševalcev, tudi tistih, ki niso najbolj vešči pisanja, so pa odlično
tehnično podkovani. Ko boste brali njihove zgodbe, boste šele spoznali, kako
reševanje poteka v praksi, "v živo", s čim vse se srečujemo, in ne
nazadnje, kako tudi sami sprejemamo nesreče in občasne tragedije.
Smo sredi najvišje sezone v gorah, ko so gore v teku
leta najbolj obljudene. Zato prisluhnite sporočilu, ki ga je na slovesnosti
izrekel predsednik naše organizacije: "Nikomur se ni treba bati, da bi ga
pustili v gorah!" Pokličite nas torej, če ste v stiski, ne odlašajte.
Vsakemu in vsem bomo pomagali, tako kot smo in so že sto let do zdaj. Dvakrat
tudi med samo letošnjo slovesnostjo. Srečno!
Vladimir Habjan
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Kazalo PV, julij 2012
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih