V Kamniški Bistrici ob gostišču Pri Jurju je v soboto, 15. septembra 2012, potekal Dan gorske reševalne službe Kamnik. Prireditev je bila posvečena 90. letnici organiziranega reševanja na Kamniškem, glavni namen dogodka pa je bilo zbiranje sredstev za novo intervencijsko vozilo.
Tega so reševalci kupili letos poleti, ko se je tudi
rodila ideja o današnji prireditvi. Sami so namreč uspeli zbrati približno
15.000 evrov, zmanjkalo pa jim še okoli 10.000 evrov, kar pa so založili.
Gorsko reševanje ima v gorah nad Kamnikom
dolgo tradicijo, saj so še pred uradno ustanovitvijo Postaje za gorsko
reševanje Kamnik v letu 1922 domačini, še posebej tisti, ki so živeli tik pod
vznožjem, nesebično pomagali vsem, ki so v Kamniško-Savinjskih Alpah
potrebovali kakršnokoli pomoč. Dolgoletno tradicijo danes nadaljuje 56 članov
(od tega 31 reševalcev z licenco), ki so lani so v 26 posredovanjih opravili
719 ur prostovoljnega brezplačnega reševalnega dela.
V letošnjem letu so izvedli 19
intervencij, pet posredovanj pa so si delili s sosednjimi društvi. Pri petih
intervencijah je sodeloval helikopter. Zadnji dve reševanji so imeli preteklo
nedeljo, 9. septembra. Popoldansko reševanje je bilo na Veliki planini, drugo,
nočno, kjer je sodelovalo kar 17 reševalcev, pa je bilo zahtevno reševanje
ponesrečenega alpinista, ki se je poškodoval v sestopu po preplezani smeri v
steni Rzenika. V zdravniško oskrbo so ga predali v zgodnjih jutranjih urah
ponedeljka.
Po besedah Janeza Kosca, inštruktorja Društva
GRS Kamnik, je bila značilnost letošnjih reševanj težavnost in napornost
predvsem v zimskem in spomladanskem času: »Začelo
se je že z januarjem z zahtevno nočno intervencijo pod planino Kisovec. Najbolj
naporno reševanje je bilo gotovo marca, ko smo izpod Skoka na poti proti domu
na Korošici, uspeli najti, oskrbeti in v dolino prenesti hudo poškodovanega
fanta, ki si je kasneje odlično opomogel. Takšnih reševanj je bilo letos
presenetljivo veliko. Sicer je za Društvo GRS Kamnik, ki pokriva območje
Kamniških Alp in meji na GRS Kranj, Jezersko, Celje in Ljubljana, značilno več
gorniških kot pa ne-gorniških nesreč. Teh je največ na območju Velike planine.
Letos smo imeli 13 poškodovanih, štirje so bili nepoškodovani, dva primera pa
sta bila smrtna, eden v gorah, drugi pa v dolini.«
Kot je povedal predsednik Društva GRS
Kamnik Franc Miš, je za uspešnost dela
gorskih reševalcev med drugim potreben hiter pristop do ponesrečenca in nato
varen prevoz do ustrezne zdravstvene ustanove, za kar poleg helikopterja še
vedno v večini primerov potrebujejo zanesljivo terensko vozilo: »Nemalokrat se zgodi, da z vozilom, s
katerim razpolagamo, ne moremo optimalno opraviti svojih nalog, zato smo se
odločili za nakup še enega, prepotrebnega intervencijskega vozila. S tem bomo
močno dvignili svojo operativnost, predvsem pa ponesrečenim zagotovili še
učinkovitejšo pomoč in oskrbo, kar je naš glavni cilj in namen. Ker so nam
edini vir financiranja sredstva, ki jih dobimo iz proračuna in od Fundacije
invalidskih in humanitarnih organizacij, vsa pa porabimo za svoje operativno
delovanje, bomo do prepotrebnega nakupa prišli s pomočjo vseh, ki podpirajo
našo dejavnost in se zavedajo pomena našega človekoljubnega delovanja. Vsem
donatorjem smo za pomoč člani Društva GRS Kamnik hvaležni, še bolj pa jim bodo
hvaležni tisti, ki bodo z novim intervencijskim vozilom deležni naše pomoči. Sredstva nam lahko nakažejo na naš transakcijski račun, št.: 0231 2003
5354 472, pod sklic 2012 s pripisom: pomoč pri nakupu intervencijskega vozila.
Davčna številka društva: SI64331008. Potrudili se bomo, da se bo v javnosti
izvedelo za nesebično in človekoljubno pomoč vseh donatorjev,« je sklenil Miš.
Prireditev je obiskal tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki je v priložnostnem pozdravu povedal,
da gorski reševalci niso teoretiki, pač pa praktiki in nadaljeval: »Z delom GRS Kamnik sem seznanjen kot občan,
kot župan pa še toliko bolj. Vedno spremljam dogajanje, tudi vsako intervencijo
in vem, da se člani izjemno trudijo, so srčni prostovoljci, ki dajejo svoj čas,
trud, znanje in vse, kar bi lahko še naštevali za to, da so naše gore varnejše.
Zdaj, ko so kupili novo vozilo, so še bolj operativno sposobni. To službo, tako
kot gasilce in vse druge reševalske službe v občini podpiramo in pozdravljamo
ter se bomo še naprej trudili, da bi imeli čim manj organizacijskih sitnosti,
če lahko tako rečem, in da bi se lahko čim bolje posvečali svojemu poslanstvu.«
Na prireditvi, na kateri se je po naši oceni
zbralo okoli 700 ljudi, so se predstavile številne službe, ki nesebično
pomagajo ljudem v stiski: gasilci, policija, jamarji, NMP, civilna zaščita in
gorska reševalna služba. Da ni bilo nikomur dolgčas, so na prostoru »piknik
placa« gostišča Pri Jurju poskrbeli organizatorji s številnimi aktivnostmi
popestrene z animacijami, ki so bile še posebej zanimive za otroke. Za družabni
del sta poskrbela ansambel Grintovci in Podokničar, gostinec Marjan Jeraj pa za
okusno hrano. Ves izkupiček srečelova z mnogimi bogatimi dobitki, kjer je
zadela prav vsaka srečka, je bil namenjen novemu intervencijskemu vozilu.
Potekala so tudi mnoga tekmovanja iz različnih planinskih veščin, kjer so
obiskovalci prireditve preizkusili svoje motorične sposobnosti, ravnotežje in iznajdljivost.
Svoje sposobnosti so mnogi obiskovalci
prireditve lahko preizkusili na mobilni plezalni steni Planinske zveze
Slovenije, ki je nova pridobitev ene izmed največjih organizacij v slovenskem
prostoru katere članov je skoraj 3 % slovenskega prebivalstva. Planinska zveza
Slovenije je predstavila tudi Planinsko založbo s številnimi priročniki,
zemljevidi, leposlovjem in strokovno literaturo, pa tudi najstarejšo slovensko
revijo (ki še izhaja), Planinski vestnik, ki izhaja vse od leta 1895. Slednjo po
novem lahko bralci prebirajo tudi v elektronski obliki v aplikaciji e-Trafika.
Na področju publicistike pa so aktivni
tudi kamniški gorski reševalci. Ti so osemdesetletno zgodovino Postaje GRS
Kamnik leta 2002 zapisali v bogati knjigi Zgodovina
reševanja v gorah nad Kamnikom, ki jo je s pomočjo sodelavcev Ceneta
Griljca, Vlasta Kopača, Mira Štebeta in Toneta Škarje uredil gorski reševalec
in zdravnik letalec France Malešič. Za
90-letnico so se v Društvu GRS Kamnik odločili, da bodo svojo bogato dejavnost ponovno predstavili v novi knjigi.
Urednica, ki je zbrala in uredila vsa
besedila, Irena Mušič Habjan, je povedala, da
vsebinsko zasnova zbornika temelji na izboru naročenih prispevkov članov
društva in mnogih zgodb: »Poglavje o
zgodovini gorskega reševanja na Kamniškem smo dopolnili z vsebinami, ki v
prejšnji izdaji knjigi niso bile zajete ali smo nekatere dogodke na novo
odkrili v zadnjem desetletju. V osrednjem delu knjige smo podrobna predstavili
društvo, drugi del pa predstavljajo osebne zgodbe reševalcev z reševalnih
akcij, njihova občutja pri tem delu, izprašali pa smo tudi nekatere
predstavnike različnih generacij reševalcev. S knjigo želimo nagovoriti
obiskovalce gora, da skrbijo za lastno varnost, se sami izobražujejo, da so
gore lepe - včasih pa malo manj, in da smo v dolini mi, gorski reševalci, ki
brez oklevanja priskočimo na pomoč in za to ne zahtevamo in ne želimo nobenega
povračila,« je poudarila Mušič Habjanova.
V osrednji točki programa so člani GRS
Kamnik prikazali reševanje padalcev z dreves s pomočjo tirolske žičnice. Na
vaji je sodelovalo 12 gorskih reševalcev, trije so splezali na tri drevesa
približno osem metrov visoko in poškodovano »padalko« uspešno prenesli na trdna
tla. Kot je povedal Jernej Lanišek, tehnični vodja vaje,
so se v društvu za to tehniko odločili, ker bi bile druge na tem mestu težje
izvedljive, na primer stensko reševanje. »To
tehniko smo izbrali, saj na tem mestu to najlažje prikažemo ljudem. Zato smo se
odločili za reševanje padalca z drevesa s tem, da smo vključili še segment
tirolske žičnice. Po mojem vedenju v Sloveniji ni veliko prakse s tem. Običajno
padalce rešujemo tako, da jih samó spustimo na tla in potem prenesemo naprej. V
GRS Kamnik nismo imeli veliko primerov reševanja padalcev, vendar moramo biti
pripravljeni tudi na taka reševanja. Zavedamo se, da je jadralno padalstvo
šport, ki je v na našem območju v porastu, tu je namreč zibelka tega športa v
Sloveniji. Praksa reševanja padalcev je pokazala, da je jih je veliko, ki
pristanejo v krošnjah dreves, nepoškodovanih ali z lažjimi poškodbami. Do
hujših poškodb potem pride, ko plezajo iz sedeža, pri tem pa se jim pogosto
odlomijo veje in padejo na tla.«
Ob zaključku prireditve je organizacijski
vodja Matjaž Ravnikar povedal, da so z odzivom
zadovoljni, čeprav niso imeli veliko časa za pripravo dogodka: »Prireditev je ena od mnogih, ki jih letos
prirejamo v sklopu naše 90-letnice. Morda smo glede na lepo vreme in dobro
medijsko pokritje pričakovali malo več ljudi, vendar tudi okoli 700-800 ni
slaba številka. Treba je tudi priznati, da se pozna gospodarska kriza.
Pohvaliti moram dober odziv posameznikov in podjetij, ki so prispevala darila
za srečelov. Opravil sem veliko obiskov po podjetjih, pri manjših pa je malce
boljši odziv kot pri večjih, kjer poslovodje sami težko kaj naredijo. Pohvaliti
moramŠpico šport iz
Kamnika, ki je prispevala
gorsko kolo v vrednosti 450 evrov inMedia dom, ki nam je podarila hladilnik ter seveda celo vrsto manjših donatorjev. Še
v petek sem dobil celo paleto igrač in 15 daljinskih avtomobilov. Pohvaliti
moram vse službe, ki so se danes udeležile dogodka in s katerimi pri mnogih
reševanjih odlično sodelujemo.«
Čeprav so na prireditvi prodali kar 1050
srečk in je danes občina Kamnik poleg rednih prispevkov GRS Kamnik obljubila
tudi 2.000 evrov, jim žal z zbranimi sredstvi ne bo uspelo poplačati vsega
dolga. Vendar kamniški gorski reševalci ostajajo optimisti in so si zadali že
nove naloge: ureditev društvenih prostorov. GRS Kamnik je namreč še vedno
najemnik v stavbi kamniške Veterine.
V anketi med obiskovalci dogodka je udeleženka Katja
Krasko Štebljaj dejala: »Ponosna sem, da je moj
sodelavec član GRS Kamnik in kadar ima kakšne nočne intervencije v družbi z
veseljem podpremo, če kasneje pride v službo. Sama sem navdušena hribovka. Imam
srečo, da me še nikoli niso reševali, me pa seveda zanima njihovo delo, ker se
mi zdi, da vse premalo vemo o gasilcih, policistih in gorskih reševalcih. Vse
te službe jemljemo za nekaj samoumevnega, pa zagotovo niso. Gorski reševalci so
vedno na voljo in to brezplačno, prostovoljno in z obiskom take prireditve
želim podpreti njihovo dejavnost. Z delom GRS Kamnik sem seznanjena, saj
spremljam njihovo spletno stran. Običajno pogledam fotografije in opise z
reševanj, poznam tudi njihov prispevek v knjigi ob stoletnici gorskega
reševanja v Sloveniji. Tu sem v spremstvu družine in prijateljev, vsi smo
hribovci. Po dolgih letih abstinence sem nabrusila roke na mobilni plezalni
steni. Ideja Planinske zveze, da stena kroži, se mi zdi zanimiva
promocijska zadeva. Danes me je najbolj pritegnila tehnična vaja, mojega sina Lovra pa
najbolj fascinirajo vozila, tako gasilska kot reševalska.«
Za GRS Kamnik: Vladimir Habjan, več na spletnih straneh DGRS Kamnik in Kamnika.