|
|
NOVICE
torek, 15. januar 2013, ob 0. uri, ogledov: 3795 Planinski vestnik, januar 2013| Planinska kultura | | | Planinski vestnik | | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | V prvi letošnji številki Planinskega vestnika smo temo meseca namenili izrazu šodrovstvo in njegovemu pomenu v primerjavi z alpinizmom. Z nami so misli delili nekateri znani alpinisti. Za vas smo se pogovarjali z Marjeto Keršič Svetel, naravovarstvenico in veliko poznavalko ter ljubiteljico gora. | Z Jano Remic smo se podali po poti njenih spominov z bohinjskih gora, z Marjeto Štrukelj pa zopet v Marmarole, tokrat na goro Corno del Doge. S Petro Duhannoy smo odšli v Južnoafriško republiko, z Aljažem Anderletom pa na Norveško. Dušan Škodič pa obuja spomine na križ na Škrlatici.
Če se še niste včlanili v svoje lokalno planinsko društvo, si preberite članek o prednostih in ostalih informacijah glede članarine v letu 2013.
V rubriki Z nami na pot bomo spoznali vrhove nad Colom in Hrušico ter turnosmučarske terene nad Zederhausom v Avstriji.
Sledijo rubrike o gorski medicini, varstvu narave, alpinistične novice in novice iz tujine, literature, pisma bralcev in novice planinske organizacije.
V uvodniku urednik Marjan Bradeško razmišlja o Redu.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem
kiosku.
Kazalo PV, januar 2013 (759,80
KB)
Uredništvo Planinskega vestnika
--------------------------------------------
Planinski vestnik, januar 2013, lahko kupite tudi v Spletni trgovini PZS.
Vsebina -
Članki
ŠODRANJE 4
Kje je meja med šodrovstvom in alpinizmom? Kaj šodrovstvo sploh je? Marta
Krejan
Brez šodra ni alpinizma. "Nakladanje" o šodru z nekaj nasveti za
vstopajoče v svet (krušljive) vertikale. Nejc Pozvek
Kako sem zorel. Šoder in učna leta. Albin Simonič
"Izraz šoder nerada uporabljam". Pogovor z Marijo Štremfelj. Marta
Krejan
INTERVJU 13
"Ne skrbi me za naravo, skrbi me za ljudi" Marjeta Keršič Svetel,
pripovedovalka zgodb in naravovarstvenica. Tina Leskošek
TRIGLAVSKO POGORJE 18
Najprijetnejši dnevi v življenju so najmirnejši. Sama na poti s spomini. Jana
Remic
SKRIVNOSTI BLEDIH GORA 22
Samotna divjina v Marmarolah. Corno del Doge. Marjeta Štrukelj
ČLANARINA 26
Planinska organizacija nudi kvaliteten članski servis. Pogovor z Mileno Brešan,
vodjo odbora za članstvo PZS. Vladimir Habjan
Z NAMI NA
POT 29
Na prepihu časa in vremena. Med Colom in Hrušico. Matija Turk
Opisi tur 33
Špiček in Špičasti vrh. Matija Turk
Križna gora. Matija Turk
Streliški vrh. Matija Turk
Javornik. Matija Turk
Z NAMI NA
POT 41
Muhaste zime in turnosmučarske muke. Zederhaus. Tomaž Hrovat
Opisi tur 33
Aignerhöhe. Tomaž Hrovat
Schöpfing. Tomaž Hrovat
Großes Mosermandl. Tomaž Hrovat
Weißeck. Tomaž Hrovat
MLADI V
GORAH 45
Pohod na Kamniško sedlo. Samostojen vzpon skozi oči enajstletnice in
osemletnika. Ajda in Žan Auersperger
GORE SVETA 46
Afriške zmajeve gore. Po pogorju Drakensberg v Lesotu in Južnoafriški
republiki. Petra Duhannoy
ZGODOVINA 50
Križ na gori. Bili so pač takšni časi. Dušan Škodič
LEDNO PLEZANJE NA NORVEŠKEM 54
Čisto brez domišljije. Pozimi na Lofotskih otokih. Aljaž Anderle
GORNIŠKA MEDICINA 58
Ali bolni ljudje lahko hodijo v gore? Petra Zupet
METEOROLOGIJA 60
Pretoplo in premokro, a še vedno dovolj dobro za visok obisk. Vreme in razmere
v gorah v meteorološki jeseni 2012. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
BLIŽNJE GORE 62
Veliki Risnjak. Marija Dolinar
MINIATURA 62
Pred davnimi leti na Ojstrico. Ob skromni opremi veliko sreče. Jože Četina
VARSTVO NARAVE 64
Prevarantski ptičji kralj. Rumenoglavi kraljiček. Dušan Klenovšek
NOVICE IZ VERTIKALE 65
NOVICE IZ TUJINE 66
PISMA BRALCEV 67
LITERATURA 67
PLANINSKA ORGANIZACIJA 69
TNP 71
V SPOMIN 72
Uvodnik
Red
Red je nasprotje nereda, zmede, kaosa. In če že omenjamo grške besede, poglejmo
še kozmos - vesolje. Kozmos namreč pomeni - red. Vesolje, kozmos, je torej
nasprotje kaosa. Zakaj vse te besede? Kakšno povezavo z gorami vendar imajo?
Še kako pomenljive so te besede. Kajti bliže ko smo vesolju, bliže
smo redu. Mi, ki zahajamo v gore, se kar se da pogosto iz dolinskega nereda,
kaosa, vzpenjamo proti kozmosu, vesolju, proti redu torej. Če namreč natančno
pogledamo prevode obeh grških besed (Slovar tujk), razberemo, da je kaos
[khaos] brezno, brezmejna praznina, zmeda, zmešnjava, in kozmos [kosmos]
(vesoljni) red. Torej se iz brezna, doline, dostikrat zares zmešnjave,
vzpenjamo navzgor. Da bi uredili svoje misli, ki so se v dolini morda malo
preveč pomešale, da bi razrahljana čustva znova umestili v svoj duševni okvir,
da bi uredili tudi telesno zmedeno stanje, ne nazadnje okrepili zdravje. Da bi
se kri pretakala po telesu tako, kot se mora, da bi pljuča dihala odprto,
sproščeno, da bi vdihovala vesoljski mir. Vse to počnemo, da bi ob doživetju
lepega našli moč, ki bi jo s spomini vred prinesli v dolino - neurejeno, a
nekje globoko v bistvu vendarle željno reda. Da bi v dolinski svet prinesli
spokojnost gora, red. In s tem gradili boljši svet.
Kdaj in kje dojemamo vesolje bolj popolno kot v jasni zvezdni noči
visoko v gorah, ko so zvezde, v neskončnem številu, povsem blizu. Ko se vanje
zagledamo za daljši čas, nenadoma letimo" skozi vesolje,
"odlepimo" se od doline. Toda dolina, svetlobno onesnažena, nam danes
pogosto zmanjša moč ozvezdij, poplitvi globino vesolja, nas nekako noče
spustiti vanj. In spet imamo gorniki rešitev. Da se dvignemo nad dolino tedaj,
ko jo pokriva debela plast megle ali oblakov, tako debela, da zaduši dolinske
glasove. In se vzpnemo nad tisto sivino čisto jasnino obzorij. Tedaj je noč
spet prvinska, zvezde utripajo razločno, vsaka je vidna, jasno sije njena
svetloba in vesolje je globoko, neskončno, vidimo mu tako rekoč do konca. Tedaj
postanemo del Reda.
Naj bo, dragi bralci naše revije, takih vznesenih vesoljskih
trenutkov v prihajajočem letu še več. Da bi na svojih pohodih v gore dosegali
višine, na katerih bi dolinski nered izginil, kjer bi vse bolj doživljali
urejenost kozmosa, kjer bi dosegali sozvočje z vesoljem - univerzalnim redom.
Kjer bi uredili misli, spravili v red svoje telo, predvsem pa znova našli sebe.
Svoj mir. In ga prinesli v dolino. Ga delili z drugimi - tudi s prispevki v
naši reviji. Gore, prvobitna narava, neločljiv del stvarstva, namreč dihajo z
vesoljskim redom. Zato naj bo gorski svet, ki stoji pod mogočnim obokom
neskončnega vesolja, kraj, kjer bomo našli sozvočje z Redom. Kjer bomo našli
sebe. Potem se bo vse izteklo prav in tako, kot se mora. Srečno.
Marjan
Bradeško
|
 Komentarji
| |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Kazalo PV, januar 2013
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih