NOVICE  

Društva in zveze društev so že na podlagi zakona nepridobitne in neprofitne organizacije, kar pomeni, da po eni strani niso ustanovljene z namenom ustvarjanja dobička in da po drugi strani presežek prihodkov nad odhodki (dobiček) ne delijo med svoje člane, ampak ga porabljajo izključno za dosego svojega namene in ciljev (npr. za izvajanje svoje nepridobitne dejavnosti, za plačilo za delo svojim delavcem, za materialne stroške svojega delovanja in podobno).

Zakon torej določa, kaj društvo sme in kaj ne sme storiti s svojim presežkom, če ga seveda ustvari. Pri tem zakon ne določa nikakršne časovne omejitve, kdaj je presežek potrebno porabiti. Društvo se tako samo odloči, kdaj bo presežek uporabilo in tedaj mora spoštovati zgoraj omenjeno pravilo - porabi ga lahko samo za dosego svojega namena.

To nadalje pomeni, da lahko društvo med letom ustvarjeni presežek porabi že tekom leta (pri čemer potem o presežku, ki je računovodska kategorija, ki se meri na letni ravni, v resnici niti ne moremo govoriti, saj ga konec leta ni več) ali ob koncu leta ali pa se odloči, da presežka zaenkrat sploh ne bo porabilo, ker npr. sredstva zbira za prenovo planinske koče in jih bo porabilo šele čez leto ali dve, ko bo imelo dovolj zbranih sredstev. Takšno ravnanje je povsem skladno z Zakonom o društvih.

Vsaka drugačna interpretacija v smeri, da mora društvo vsa svoja sredstva do konca leta obvezno porabiti, je napačna in tudi nesmiselna - če bi npr. nekdo 31. 12. društvu namenil denarno donacijo in je društvo ne bi moglo porabiti, ker bi bili vsi člani na dopustu, to enostavno ne more biti razlog za to, da se društvo sankcionira, ker pač tega denarja ni nemudoma porabilo.

Drugi vidik porabe ali ne-porabe presežka pa je davčnega značaja. Kljub temu, da društva in zveze društev zaradi svoje nepridobitnosti v osnovi niso zavezanci za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb (kot to velja npr. za d.o.o. ali delniške družbe), morajo vseeno davek plačati od tistih dohodkov, ki jih ustvarijo pri opravljanju t. i. pridobitne dejavnosti. Vanjo sodijo npr. gostinska dejavnost, dejavnost vodenja po gorah ali dejavnost organiziranja izletov, v kolikor se planincem za takšno storitev zaračuna in izda račun. Pri tem se davek ne plača od prihodka (to je od priliva denarja), temveč od razlike med prihodki in odhodki (torej od presežka ali »dobička«). Če društvo npr. zasluži 1000 EUR prihodkov iz pridobitne dejavnosti, hkrati pa ima v istem letu tudi stroškov za 1000 EUR (npr. za plačilo vodnika, za obnovo koče, za povračilo stroškov prostovoljcem in podobno), potem davka ne bo plačalo, saj bo razlika med zaslužkom in stroški (dobiček) enaka nič.

Če pa bi npr. društvo iz pridobitne dejavnosti zaslužilo 1000 EUR in v tekočem letu za svoje redno delovanje porabilo zgolj 200 EUR, 800 EUR pa bi mu ostalo (ker se denar npr. zbira za nek večji nakup), pa bi od zneska 800 EUR plačalo davek.

To pomeni, da morebitno ustvarjeni presežek lahko pomeni »zgolj« davčno obveznost društva, pa še to le v primeru, če gre za presežek, ustvarjen s pridobitno dejavnostjo. Če ima društvo konec leta presežek iz drugih virov (če npr. ni porabilo vseh članarin, donacij, javnih sredstev in podobno), potem davka nanj namreč ne bo plačalo.

Matej Verbajs,
vodja pravne službe CNVOS