sobota, 26. november 2022
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Zaradi prenove spletnih strani PZS je forum z 21. junijem 2022 prenehal z delovanjem. Forum Komisije za turno kolesarstvo PZS je dosegljiv na naslovu ktk.pzs.si.

NOVICE  

ponedeljek, 7. november 2022, ob 15. uri, ogledov: 373

Zeleni izlet: Po zelenem Kambreškem

Društva | Koče | Splošno | 
Objavil(a): Barbara Gradič Oset
Sleme med mejno reko Idrijo in Spodnjo Soško dolino imenujemo Kanalski Kolovrat (kot podaljšek tistega pravega, "Livškega" Kolovrata, ki ga je letos prevozila tudi kolesarska karavana dirke Giro d`Italia). Nekateri pokrajini rečejo kar Kambreško (po istoimenskem kraju). Gre za razgibano sleme, v katerega se z obeh rečnih strani vrezujejo globoke grape, soteske, posebej divje so tiste z jugovzhodne strani, kot na primer Doblarec. Ponekod nad dolinami iz pobočij štrlijo skalni izrastki. Nekoliko prijaznejši je svet na strani reke Idrije, manj strm, bolj zavetrn, vpliv morja seže vanj neposredno z južneje ležečih Goriških Brd. Več kot dovolj razlogov za zanimiv izlet …

Avto-moto zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Zavarovalnica Triglav s projektom Zelena transverzala vabijo v gore in hribe, kjer ni (takšne) gneče kot na najbolj obljudenih gorskih ciljih, kjer z našim obiskom ne ranimo okolja in kjer še vedno lahko najdemo svoj mir. Zeleno transverzalo sestavlja deset vrhov, partnerji pobude pa so za vse, ki bodo v enem letu osvojili vsaj tri, pripravili kar nekaj privlačnih nagrad. Te bodo med srečneže razdelili z žrebom.


Samota, tišina in drugačni pogledi

Vsakdo, ki bo hodil po Kanalskem Kolovratu, bo občutil tišino. Še slemenska cesta, ki vijuga z Goriških Brd preko Korade do sedla Solarji in se na sever nadaljuje na "Livški" Kolovrat, je tiha in samotna, prometa ni veliko. Sodeč po ostankih preteklosti je bilo življenja pred leti tam mnogo več. Kaj hitro bomo pri pohodih prišli do ruševin, do v bršljan obraščenih domačij, sledov drugačnih časov. Naleteli bomo tudi na številne ostanke soške fronte, zanimiv je muzej na prostem na bližnji vzpetini Na Gradu (že na "Livškem" Kolovratu). Svet Kambreškega je lep tudi zaradi izjemnih pogledov na Julijce, na Beneško Slovenijo, tudi na morje v Tržaškem zalivu in tja čez Sočo, na oddaljene vzpetine Trnovskega gozda in Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Smo pravzaprav nizko (Kanalski Kolovrat ne preseže tisoč metrov), a dovolj visoko, da je Furlanska nižina pod nami in da Julijcev ne zakriva več nič.

Korada

Kanalski Kolovrat premore številne vzpetine, na nekatere se zlahka povzpnemo v manj kot uri kar s slemenske ceste. Tokrat smo izbrali najjužnejši vrh, planotasto Korado, ki se je bomo lotili po daljši poti, povsem iz doline (čeprav na Korado pripelje cesta). Na povratku lahko obiščemo še romarsko cerkev Marijino Celje nad Ligom (tudi po cesti).

kolovrat___liv_ki_2

Iz središča Kanala ob Soči gremo čez znameniti kamniti most in pod podvozom železniške proge, kjer zavijemo levo. Nadaljujemo po cesti in navzgor po ulici do razcepa, kjer krenemo levo. Takoj, ko prečkamo potok Gorevšek, zavijemo desno ob njem navzgor, kmalu zatem levo in potem hodimo ves čas prečno v vzponu čez gozdnata pobočja. Ko s travnikov kmetije Ravna ponovno stopimo v gozd, gremo na prvem razcepu strmo desno navzgor. Pozor! Na tem delu je zaradi žledoloma trasa poti drugačna kot na starejših zemljevidih (tam gre naravnost). Po kratkem vzponu zavijemo desno na nekdanji kolovoz, mimo ostankov domačije, od tam pa položno do asfaltne slemenske ceste, ki povezuje Lig in Kojsko. Po njej levo in na sedlu pod Sv. Jakobom levo v gozd ter po lepi potki do cerkvice (ta vrh je lahko tudi samostojni izlet, če se na sedlo pripeljemo). Z vrha se spustimo proti jugu, gremo večkrat rahlo gor in dol do senožeti, kjer spet naletimo na asfaltno cesto. Ko pridemo do razcepa za Zarščino, gremo desno, potem pa po makadamski cesti in zopet levo na stezico ter v vzponu skozi gozd do cerkvice sv. Genderce (sv. Jedrt) na veliki planoti Korade. Do najvišje točke je čez travnik še 5 minut, do Zavetišča na Koradi (tel. +386 41 352 584) pa slabih 10 minut.

Korada3_pot
Vračamo se po poti vzpona vse do točke, kjer se odcepi stezica za Sv. Jakob, od tam pa ves čas po cesti do Liga (okoli 5 km asfalta; komur je podaljšek čez Lig odveč, se seveda lahko vrne v Kanal po poti vzpona). Tik pred Ligom ob kapelici desno navzgor do ogromne božjepotne cerkve Marijinega imena (do nje se lahko pripeljemo po cesti iz Kanala). Od cerkve se vrnemo do kapelice, tam pa zavijemo levo v smeri Kanala. Sledimo planinski poti in ko se odcepi desno navzdol, pridemo do zaselka Ravenca, kjer gremo levo na cesto Kanal-Lig. Po njej gremo navzdol le do prvega ovinka, tam pa desno na kolovoz, pa spet levo in na prvem ovinku naravnost navzdol (v gozdu spet naletimo na markacije). Po njih ves čas navzdol po lepi kamniti poti do Gorenje vasi, tam pa levo po cesti nazaj v Kanal.
Izhodišče: Kanal
Višinska razlika: 1000 m
Čas hoje: 3 h, sestop 3 h
Zemljevid: Kanal ob Soči, karta občine. 1 : 45.000; Posočje, Rezija in vzhodna Benečija, turistična karta. 1 : 40.000

Kraji v Spodnji Soški dolini na obeh straneh reke so zaznamovani z velikim Slovencem, vsestranskim Valentinom Staničem (1774-1847). Rojen je bil v Bodrežu na levem bregu Soče (v bližini Kanala), kot duhovnik je služboval na bližnjih Banjšicah in kar deset let v Ročinju, od koder se po cesti vzpnemo na Kambreško. Ljubitelji gora Staniča poznamo kot velikega osvajalca tedaj še nedostopnih vrhov: prvi je bil na bavarskem Watzmannu, kot prvi samohodec na avstrijskem Grossglocknerju, prvi je izmeril višino Triglava. Kaj vse je počel, lahko preberemo v knjigi Cerovščkov gospod ali pa v romanu Blagoslov gora. V krajih ob Soči so ponosni na Staniča, to kažejo številna poimenovanja, nenazadnje nosi njegovo ime tudi Planinski dom pod Ježo (tel. +386 51 320 284). Dom stoji ob cesti, ki se vije po Kanalskem Kolovratu. Na tistem izjemnem mestu se ustavite - doživeli boste samoto, zelenje, razglede.

Besedilo in foto: Marjan Bradeško

OSTALI IZLETI ZELENE TRANSVERZALE


Zeleni izlet: Ženiklovec nad Lomsko dolino
Zeleni izlet: Samotne kmetije, podzemne jame in razgledne poti, Čreta na planoti Dobrovlje

 


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2022
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih