|
|
NOVICE
nedelja, 10. junij 2012, ob 0. uri, ogledov: 3668 Planinski vestnik, junij 2012| Planinska kultura | | | Planinski vestnik | | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | V junijski številki Planinskega vestnika smo se v temi meseca posvetili pohodom, ki jih pri nas ni tako malo. Nekatera med njimi so kar množično obiskana. Marta Krejan se je pogovarjala s Stevom Housom, ki ga dobro poznamo tudi Slovenci. | Preberite si del pogovora Marte Krejan s Stevom Housom
Povzpeli smo se na Montaž in na divje gore na Aljaski, pretekli Slovensko
planinsko pot, obiskali Turčijo, stopili na malo znani Karnijski gori, srečali
medveda ...
V rubriki Z nami na pot smo se povzpeli na prvaka Karavank Stol in na bele
stolpe Samarskih sten v Gorskem Kotarju.
Objavljamo zadnji nagrajeni spis na natečaju ob 100-letnici gorskega
reševanja. Vabimo vas na Modrasovec, na cvetoče travnike ...
Ne manjkajo redne rubrike o varstvu narave, alpinističnih novicah, pismih
bralcev in novicah iz planinske organizacije.
V uvodniku Andrej Mašera razmišlja o sledovih, ki jih človek lahko pusti za
sabo.
Tokratna naslovnica Petra Strgarja je nekoliko bolj poetična ...
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Od ponedeljka, 11. junija, ga poiščite v svojem kiosku.
Planinski vestnik v Spletni trgovini PZS - do 30. junija 2012 ga lahko naročite po akcijski ceni.
 Kazalo PV, junij 2012 (880 KB)
Uredništvo Planinskega vestnika
Vsebina - Članki
TEMA MESECA 4
Množični pohodi. Družabno preživljanje prostega časa v naravi. Gorazd Gorišek
Po Levstikovi poti. Pogovor z Rudijem Bregarjem, vodjem Levstikove poti. Manca
Čujež
Plusi in minusi procesij. Izkušnje reševalca in planinskega vodnika. Klemen
Volontar
INTERVJU 14
Odvetnik gorske narave. Pogovor s Stevom Housom. Marta Krejan
VELIKANI JULIJSKIH ALP 17
Montaž, Montaž ... Kugyjeva smer na Kugyjevo goro. Marjeta Štrukelj
SLOVENSKA PLANINSKA POT 21
Več kot 800 km v enem zamahu. Premagovanje ločnice med hojo in tekom v gorah.
Uroš Feldin
ODPRAVA NA ALJASKO 24
Prvinska severna pustolovščina. Aktivni dopust nad neimenovanim, odročnim
ledenikom Aljaske. Anže Čokl
Z NAMI NA POT 28
Najvišji v Karavankah. Stol. Vladimir Habjan
Opisi 33
Stol, 2236 m, po Žirovniški poti. Irena Mušič Habjan
Stol, 2236 m, s prečenjem Belščice. Irena Mušič Habjan
Stol, 2236 m, po Severnem rebru. Irena Mušič Habjan
Stol, 2236 m, z Ljubelja. Irena Mušič Habjan
Z NAMI NA POT 41
Beli stolpi nad morjem gozdov. Samarske stene. Mire Steinbuch
Opisi 37
Zahodna skupina Samarskih sten, 1302 m. Mire Steinbuch
Južna skupina Samarskih sten, 1298 m. Mire Steinbuch
Zub, 1280 m. Mire Steinbuch
Vrh Samarskih sten, 1302 m. Mire Steinbuch
MINIATURA 45
Zvončki. Milka Bokal
SVET 46
Vulkanski stožec nad jezerom Van. Süphan Dağı (4058 m). Andrej Gosar
REŠITEV IZ STENE 49
Lovro. Ljubezen premaga vse. Sašo Slavkovič
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA 52
Reševalci so pravi junaki gora. Vikijeva sveča - moja nesreča in sreča. Darko
Petrunić
LITERARNI NATEČAJ OB 100-LETNICI GRS 54
Nevidna past. Urh Primožič, 6. razred
ZA KARNIJSKE SLADOKUSCE 56
Monte Siera in Picollo Siera. Zahtevni karnijski gori. Igor Zlodej
VARSTVO NARAVE 58
Medved naš vsakdanji. Trud za sožitje človeka in kosmatinca. Andreja Škrabec
DOŽIVETJA Z GORA 60
Arija za govedo in kosmatinca. Srečanje z medvedom. Anka Vončina
ORIENTACIJA 61
Dvodnevno tekmovanje od poletja do zime. Marija Lesjak
POT LEPŠA OD VRHA 62
Mrzovec in Modrasovca. Olga Kolenc
KANADA DRUGIČ 64
Rocky Mountains 2012. Dejan Koren
VARSTVO NARAVE 66
Izginjajoča pesem travnikov. Dušan Klenovšek
iHELP 67
Izboljšanje odzivnega časa za pomoč. Mobilna aplikacija, ki rešuje življenja.
Primož Velikonja, Borut Lončarevič in Andraž Ogorevc
NOVICE IZ VERTIKALE 70
PISMA BRALCEV 70
PLANINSKA ORGANIZACIJA 71
Uvodnik
Sledi
V mojem začetku so bile Sledi. Kmalu potem, ko smo leta 1983
na Medicinski fakulteti v Ljubljani ustanovili Planinsko društvo dr. Gorazd
avrnik, smo začeli izdajati preprost društveni Bilten , ki je po dveh številkah
dobil ime Sledi. Sledi so občasno izhajale deset let, izšlo je 21 številk, ki
se po oblikovni plati seveda ne morejo primerjati z nekaterimi današnjimi
društvenimi glasili. Bile so čisti amaterski izdelek brez fotografij, le tu pa
tam se je pojavila kaka risba, skica ali nerodno narisan zemljevid. Ko je bilo videti,
da bo izdajanje Sledi usahnilo, smo natiskali še knjigo z istim naslovom in v
njej zbrali tiste že objavljene prispevke, ki so se nam zdeli ajboljši. Žal se
je nekaj let po prenehanju izhajanja glasila planinsko društvo sámo razpustilo;
mladi se vanj niso včlanjevali, tako kot smo pričakovali, članstvo se je
neusmiljeno staralo ... Trdna skupina nekdanjih članov, ki so se poimenovali
Svizci, pa še zdaj veselo pohaja po hribih.
In vendar so bile Sledi vsaj zame nek nov začetek,
nova dejavnost, ki je z leti nadomestila mojo osnovno poklicno usmerjenost.
Danes, ko po tolikih letih listam rahlo porumenele strani Sledi, mi je takoj
jasno, da je bila revija oblikovno skromna, vsebinsko pa zelo kvalitetna. V
njej so izhajali odlični strokovni članki o gorniškomedicinskih problemih, ki
sta jih pisala kasnejša akademika Marjan Kordaš in Matija Horvat, v Sledeh je
France Malešič objavljal izvlečke iz bodočih knjig o smrtnih nesrečah v gorah,
več prispevkov je prispeval Stanko Klinar, dva je objavil tudi Andrej Stritar,
ki ga takrat osebno še nisem poznal. V Sledeh sem začel objavljati opise
slovenskih ferat, sprva še silno okorno, potem pa vse lažje, predvsem pod
vplivom vzornika in prijatelja Tineta Miheliča. Za moje opise se je potem ačela
zanimati založba Sidarta in kmalu nato je izšla prva knjiga o feratah. Tako sem
zahvaljujoč Sledem postal pisec izbirnih gorniških vodnikov. Sledi so me
pripeljale naprej v uredništvo Planinskega vestnika, kjer sem z leti našel tako
rekoč svoj drugi poklic, ki mi žlahtno izpolnjuje čas v pokoju.
Če pogledamo zelo kompleksno gorniško dejavnost, ki je
ravno zaradi svoje raznolikosti tako neubranljivo privlačna, bomo takoj
ugotovili, da ji je potreba po publiciranju skoraj imanentna. Naj si bo to v
visoko sofisticiranih gorniških monografijah, vodnikih, leposlovju, mono- ali
politematskih revijah z vrhunskim oblikovanjem ali pa na spletnih povezavah, ki
so žal jezikovno in vsebinsko pogosto onstran dobrega okusa.
Pri procesu gorniškega publiciranja, posebno še pri urednikovanju
Planinskega vestnika, sem se dokopal do globokega uvida, da je to delo zelo
zahtevno in odgovorno ter da terja ogromno vloženega napora, posebno pri
strokovnem izobraževanju, ki mora potekati vzporedno in trajnostno. Ta napor je
še posebno izrazit, ko se kako gorniško publicistično delo ustvarja timsko.
Morda ravno ta zahtevnost odvrne marsikoga, ki bi sicer lahko sodeloval pri
kakem izdajateljskem podjetju, da se težko odloči za to. Ni čudno, da npr.
ugledna nemška revija Bergsteiger že več kot leto in pol išče novega glavnega
urednika, ker se je dosedanji dolgoletni urednik utrudil in bi se rad umaknil.
Pa ne gre zlahka in to še v Nemčiji, ki ima kar veliko dobrih planinskih
publicistov. Racionalni Nemci seveda ne menjajo urednika na rat in nos, ampak
skrbno iščejo in preverjajo, ker želijo dobiti vsaj tako kvalitetnega glavnega
urednika, kot je dosedanji.
V življenju je tako, da hodimo po sledeh svojih
prednikov, potem uberemo svojo pot, sledi pa ostajajo za nami ...
Andrej Mašera
|
 Komentarji
| |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Kazalo PV, junij 2012
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih