NOVICE  

Ob ugodni vremenski napovedi, ob odlični organizaciji pohoda, ob dobri družbi - kaj nam sploh še manjka za izpolnjen dan? Mogoče lahko prispevam kakšno misel, ki naj olajša napore naslednjih treh do štirih ur ali naj - hote ali nehote - odzvanja med današnjimi koraki.

K motivaciji za hojo sodijo uveljavljeni principi. V fiziki tako poznamo Newtonove zakone, v gorništvu pa so v obrisih vsaj naslednji trije zakoni:

PRVI PLANINSKI ZAKON
V katerokoli smer boš šel, povsod je navkreber in proti vetru.

Drugi zakon danes ne pride v poštev, ga pa velja sprobati takoj, ko se odpre večina planinskih koč:

DRUGI PLANINSKI ZAKON
Tisti, ki na skupnih ležiščih smrči, vedno zaspi prvi.

In še tretji, tehnološki zakon:

TRETJI PLANINSKI ZAKON
Priložnost za najboljšo fotko se pojavi takrat, ko zmanjka baterije.

Zato se le podvizajmo in skupaj opravimo pot, napolnimo baterije in napišimo novo zgodbo v planinske dnevnike.

Se vidimo na Muljavi!

Spoštovani gospod župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad,
Spoštovani predsednik Planinskega društva Polž Aleš Erjavec,
drage obiskovalke in obiskovalce,
predvsem pa vsi, ki smo zmogli jubilejni, 20. Jurčičev pohod!

»Kako da je po vseh slovenskih hribih, kamorkoli jih pelje pot, videti le tuje delo? Tuja roka zaznamuje pota, postavlja koče in naprave in na naših slovenskih tleh le nemške napise in kažipote. Komu? Večinoma slovenskim hribolazcem! Vzdramimo se, so rekli, si podali roke in sklenili, ne prej odnehati, dokler se ne ustanovi SPD.«

To so bile besede Piparjev, ki so pripomogli, da je bilo 27. februarja 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD). Ta teden smo na različne načine obeležili 120. obletnico njegove ustanovitve, zato izrekam iskrene čestitke članom in članicam planinskih društev, ki so danes tukaj navzoči.

Hkrati z SPD je bilo ustanovljeno tudi Osrednje društvo SPD. To društvo je prednik današnjega Planinskega društva Ljubljana-Matica. Osrednje društvo je bilo po eni strani centrala za podružnice ustanovljene po vsem takratnem slovenskem ozemlju, po drugi strani pa je skrbelo za planinsko problematiko na širšem ljubljanskem območju. To je - če nekoliko poenostavim - območje, na katerem danes deluje v okviru meddruštvenega odbora planinskih društev kar 46 društev, ki štejejo kar 9019 člnov (od tega 23,6 % otrok, mladostnikov in mladih).

Osrednji odbor SPD je skrbel za širjenje slovenske planinske organizacije in za ustanavljanje podružnic po vseh slovenskih deželah v takratni Avstro-Ogrski monarhiji, kot Osrednje društvo pa je v Ljubljani zbiralo člane in mecene, reševalo gmotno problematiko, vzdrževalo stike z oblastjo, skrbelo za dokumentacijo in dovoljenja za graditev slovenskih planinskih koč in poti.

Za delovanje SPD in Osrednjega društva SPD je bilo značilno intenzivno planinsko delo, ki se je odražalo na številnih področjih kot je: gradnja koč, nadelava poti, izdaja planinskih publikacij (Planinski vestnik), reševanje v gorah, alpinistika, planinska predavanja, družabni večeri, organiziranje izletov, delo z mladino, planinska fotografija idr.

Planinska zveza Slovenije je ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji. Konec leta 2012 je bilo vanjo včlanjenih 277 društev in 57.520 članov posameznikov. Planinska društva upravljajo s 176 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki z okoli 6.000 ležišči. Slovenske gore letno obišče okoli 1,4 milijona obiskovalcev, ki jim je na voljo mreža 1.661 planinskih poti v skupni dolžini 9000 km po vsej Sloveniji.

V sedanjem družbenem okolju je zagotovo najlaže biti nečlan - v najširšem pomenu te besede. Vsakomur so - ne glede na članstvo v planinski organizaciji! - na voljo zgrajeni, nadelani, urejeni, označeni in vzdrževani objekti, naprave in oznake, ki sestavljajo razvejeno planinsko omrežje. To velja tudi za nakopičeno planinsko znanje, veščine in izkušnje, uporabo vodniške in strokovne literature, zemljevidov in dejavnosti prostovoljnega in gorskega vodništva.

Zato je toliko bolj pomembno društveno prostovoljstvo. Članstvo in z njim tesno povezana solidarnost pomenita odgovornost za sooblikovanje in izvajanje programa ter skrb za vzdrževanje planinskega omrežja in odgovorno vedenje posameznika do soljudi in gorske narave. Pomembna društvena prednost je urejen sistem prenosa in izmenjave znanja in izkušenj, zlasti s starejših in bolj izkušenih članov na mlajše in novince. Sobivanje različnih generacij in dejavnosti nam zagotavlja nemoteno delovanje ob spoštovanju nenapisanega medgeneracijskega dogovora o vlogi in pomenu posameznika za planinsko organizacijo.

Tudi danes je bilo na poteh opaziti kar nekaj otrok. Njim namenjam zadnje besede oz. razkrivam uganko: marsikdo od vas je ob hoji že vprašal očeta, babico ali vodnika, koliko je še do cilja? Odgovor se je glasil še pol ure. In čez nekaj časa ste spet vprašali, koliko je še do cilja? In odgovor je bil spet -pol ure. Zakaj je odgovor vedno enak? Zato ker se med dobrimi ljudmi in v lepi naravi čas ustavi.

Srečno v gorah in v dolini!

Borut Peršolja, podpredsednik PZS